»Gospod je namreč Duh, kjer pa je Gospodov Duh, tam je svoboda. Vsi mi, ki z odgrnjenim obrazom motrimo Gospodovo veličastvo – kakor bi odsevalo v ogledalu –, se spreminjamo v isto podobo, iz veličastva v veličastvo, prav kakor od Gospoda, Duha« (2 Kor 3,17-18).

Apostolove besede škofu Timoteju bi upravičeno mogle veljati za nenehno oblikovanje duhovnikov: »Zato te opominjam, da znova razplameniš žar Božje milosti, ki je v tebi« (2 Tim 1,6). »Ne zanemarjaj milosti, ki je v tebi in ti je bila dana po preroški besedi, ko je zbor starešin položil roke nate. Za te stvari se trudi, ves bodi v tem! Tako bodo vsi opazili tvoj napredek. Pazi nase in na poučevanje! Vztrajaj v tem! Če boš tako ravnal, boš rešil sebe in tiste, ki te poslušajo« (1 Tim 4,14-16).

Apostol naroča Timoteju, da »razživi«, oziroma razplameni Božji dar v smislu sprejemanja in oživljanja, ne da bi kdaj izgubil ali pozabil tisto »trajno novost«, ki je lastna vsakemu Božjemu daru, daru tistega, ki vse stvari dela nove (prim. Raz 21,5), jih torej oživlja v njihovi neuvenljivi svežosti in izvirni lepoti. Toda ta »razplameneti« ni samo rezultat truda Timotejevega spomina in volje. To je učinek dinamizma milosti, ki ga Božji dar vsebuje: je torej Bog sam, ki razplameni svoj lastni dar, ali bolje: ki sprosti vse izredno bogastvo milosti in odgovornosti, ki je v tem daru. Temu, ko Gospodu dovolimo, da v nas prebiva in nas spreminja, pravimo oblikovanje. Seveda ne manjka tudi preprosto človeških razlogov in družbenih sprememb, ki spodbujajo duhovnika k nenehnemu izobraževanju.

Duhovniki imajo kompleksno identiteto, ki prikazuje njihov način življenja v svetu. »Nenehno oblikovanje je za današnjega duhovnika nujno potrebno sredstvo za dosego cilja njegovega poklica: službe Bogu in svojemu ljudstvu.« (CD 56, čl. 71). Papež Janez Pavel II. govori o globokem pomenu nenehnega oblikovanja duhovnikov, ko pravi, da nenehno oblikovanje »pomaga duhovniku biti in delovati kot duhovnik v duhu in slogu Jezusa dobrega Pastirja« (CD 48, čl. 73).

»Nenehno oblikovanje pomaga duhovniku, da premaga skušnjavo, da bi svojo službo skrčil na aktivizem, ki je sam sebi namen, na neosebno opravljanje duhovnih ali svetih stvari, na najemniško službo v okviru cerkvene organizacije. Samo nenehno oblikovanje pomaga duhovniku, da z budno ljubeznijo varuje »skrivnost«, ki jo nosi v sebi v prid Cerkve in človeštva.« (CD 56, čl. 72).

»Nenehno oblikovanje je duhovnikova pravica in dolžnost, pravica in dolžnost Cerkve pa je, da ga posreduje. (…) Ker je nenehno oblikovanje dejavnost, ki je povezana z izvrševanjem službenega duhovništva, sodi v odgovornost papeža in škofov.« (CD 56, čl. 72).

Sv. Bonaventura opozarja: »Naj nihče ne misli, da zadostuje:

  • branje brez navdiha,
  • umovanje brez pobožnosti,
  • iskanje brez začudenja,
  • opazovanje brez prevzetosti,
  • dejavnost brez pobožnosti,
  • znanje brez ljubezni,
  • razumnost brez ponižnosti,
  • preučevanje brez Božje milosti,
  • raziskovanje brez modrosti Božjega navdiha«.

Oblikovanje pa naj bi bilo »vsestransko.« Celotno oblikovanje duhovniških kandidatov ima namen, da jih na oseben način pripravi, da se povežejo z ljubeznijo Kristusa, dobrega Pastirja. To oblikovanje mora torej imeti v svojih različnih vidikih bistveno pastoralni značaj. To je jasno izrazil koncilski odlok o duhovniški vzgoji o velikih semeniščih: »V njih mora vse oblikovanje bogoslovcev imeti ta namen, da postanejo po zgledu našega Gospoda Jezusa Kristusa, učitelja, duhovnika in pastirja, pravi dušni pastirji. Zato jih je treba pripravljati za službo besede tako, da bodo razodeto Božjo besedo vedno bolje razumevali, jo v premišljevanju osvajali ter jo izražali z besedo in življenjem; za službo bogočastja in posvečevanja tako, da bodo z molitvijo in s svetimi bogoslužnimi opravili, z evharistično daritvijo in zakramenti izvrševali delo odrešenja; za službo pastirja tako, da bodo znali ljudem ponavzočati Kristusa, ki »ni prišel, da bi mu stregli, ampak da bi on stregel in dal svoje življenje v odkupnino za mnoge« (Kr 10,45; prim. Jn 13,12-17), in da bodo mnoge pridobili, ko so postali služabniki vsem (prim. 1 Kor 9,19)«. (DV 4) Koncilsko besedilo poudarja globo skladnost, ki obstaja med različnimi vidiki človeškega, duhovnega in umskega oblikovanja ter hkrati njihovo posebno pastoralno usmerjenost. V tem pomenu pastoralni namen zagotavlja človeškemu, duhovnemu in umskemu oblikovanju določeno vsebino in jasne značilnosti ter tako poenoti in nadrobno uredi celotno oblikovanje bodočih duhovnikov.

Apostolska spodbuda Dal vam bom pastirjev deli nenehno oblikovanje duhovnikov v štiri kategorije: človeško, umsko, pastoralno in duhovno. Čeprav se programi po kategorijah vsebinsko lahko tudi prekrivajo, se zdi primerno obdržati kategorije, kot so predlagane v apostolski spodbudi.

Po njenem vzoru tudi Načrt nenehnega oblikovanja duhovnikov, ki ga je pripravil Odbor ameriških škofov za službo in življenje duhovnikov, odobrila pa Kongregacija za duhovščino leta 2001, in je veljaven za duhovnike v ZDA, izpostavi te štiri kategorije oblikovanja: človeško, intelektualno, pastoralno in duhovno.

 

O POMENU NENEHNEGA OBLIKOVANJA

Direktorij za službo in življenje duhovikov:

Posinodalna apostolska spodbuda Dal vam bom pastirjev:

Zakonik cerkevnega prava:

Sklepni dokument Plenarnega zbora Cerkve na Slovenskem:

 

“Duhovnik jutrišnjega dne bo imel prebodeno srce, ranjeno od norosti ljubezni, ranjeno od zavesti, da je sam vreden pomilovanja, hkrati pa bo ta novi duhovnik jutrišnjega dne mož, ki bo prepričan, da iz te ranjenosti izvira moč za njegovo poslanstvo! Ta duhovnik z ranjenim srcem bo duhovnik usmiljenja. V očeh sveta se bo zdel krhek in ranljiv, vendar bo razoroževal, ker bo sam razorožen. Če bo premočan, če bo nastopal kot docela opremljen vojak, ne bo videti kot Jezusov predstavnik ubogega srca, marveč kot organizator ali učinkovit učitelj, ki je skril lastno srce, da bi bolje uspel v cerkveni karieri, da bi postal birokrat brez pomanjkljivosti. Ne gre za to, da bi zanikal potrebo po teološkem in intelektualnem izobraževanju, ampak za to, da bi imeli preproste in ponižne duhovnike, ki bodo zmogli spregovoriti na srce ubogim, ker bodo sami otroci z ubogim srcem.”  (Karel Rahner)

 

Pastoralna služba je zadolžena za izvedbo permanentnega pastoralnega izobraževanja duhovnikov in drugih pastoralnih delavcev… V ta namen vsako leto organizira dejavnosti v okviru Nadaljnje formacije mladih duhovnikov, Pastoralni tečaj, srečanja duhovnikov z nadškofom, predpiše snov za spomladansko in jesensko pastoralno konferenco … 

 

Raznolikost med duhovniki v vzhodni Evropi (ugotovitve raziskave)

 

Zbrala: dr. Brigita Perše