Kategorialno pastoralo imenujemo tisto pastoralno dejavnost v Cerkvi, ki zadeva posamezne kategorije prebivalstva in zato potrebuje posebne metode dela in organiziranost. Take kategorije prebivalstva so npr.: vojaki, policisti, bolniki, zaporniki…

“Različnost med ljudmi je del božjega načrta. Izraža se v darovih, talentih, osebnih zmožnostih, poklicih, pogojih življenja. Vse to je potrebno upoštevati tudi v pastoralnem delu.”

Ker je vsak človek poklican k svetosti in je dolžan iskati popolnost (prim. Mt 5,48) ter težiti do popolnega človeka, do svoje polne doraslosti v Kristusu (Ef 4,13), je naloga pastoralne dejavnosti, pomagati verujočemu na njegovi poti h krščanski zrelosti in k globljemu verskemu življenju. Na različnih področjih je tako imenovana uravnilovka vprašljivo merilo. Predpostavlja, da bodo zdravi in bolni imeli isti ritem življenja, da bodo bolj ali manj nadarjeni dosegali iste uspehe, da bodo mladi in odrasli enako mislili… (prim. R. Valenčič, Posebna pastoralna teologija, Ljubljana 2000, 150, 194).

Odtod izvira pastoralna skrb za različne kategorije vernikov in njihov specifičen življenjski položaj. V nadaljevanju predstavljamo nekatere pri nas žive oblike kategorialne pastorale.