Snov za pastoralne konference | Tajništvo pastoralne službe

V ljubljanski nadškofiji so oblika izobraževanja referati na pastoralni konferenci spomladi in jeseni. Snov za referate in razprave na osnovi referatov določa pastoralna služba vsakokrat sproti in je to objavljeno v Sporočilih slovenskih škofij.

POMLADANSKA PASTORALNA KONFERENCA 2026: Koga danes dejansko spremljamo v župniji – in koga ne?

Za pomladansko pastoralno konferenco naj eden od dekanijskih duhovnikov napiše referat z iztočnicami za pogovor na naslov »Koga danes dejansko spremljamo v župniji – in koga ne?«

Referat naj bo realističen in diagnostičen, ne idealističen ali normativen. Njegov namen je pošten opis dejanskega stanja pastoralnega spremljanja v župnijah.

Za izhodišče naj služi teološko-pastoralni okvir Evangelii gaudium s poudarkom na Jezusovem načinu delovanja: najprej pokliče, hodi z ljudmi in jih posluša, šele nato pošlje. Ta način naj bo razumljen kot drža, ne kot program.

Referat naj na kratko opiše, kdo danes dejansko prihaja v stik z župnijo. Predstavi naj 2–3 tipične pastoralne situacije iz prakse (npr. zakramenti brez odnosa, odhod mladih po birmi, pogrebi kot edini stik s Cerkvijo, preobremenjenost sodelavcev), pošteno nakaže, kaj v praksi deluje in kaj ne deluje več ter kaj ohranjamo predvsem iz navade. Iztočnice za pogovor naj bo nekaj odprtih vprašanj za nadaljnji pogovor (npr. Koga res spremljamo, kdo ostaja zunaj – kateri ljudje ali skupine so sistematično zunaj našega pastoralnega pogleda? Kaj ohranjamo zgolj zato, ker smo »vedno tako delali«? Kaj bi lahko tudi opustili – brez slabe vesti, da bi sprostili prostor za oznanjevanje? Kaj bi bil v župniji ali dekaniji konkreten majhen korak naprej?).

Referat naj se izogiba moraliziranju in iskanju krivde ter naj odpira prostor za skupno iskanje.

Referate pošljite na Pastoralno službo: [email protected].

JESENSKA PASTORALNA KONFERENCA 2025: Kaj pomeni biti Cerkev, ki posluša – v naši dekaniji, v naši župniji?

Za jesensko pastoralno konferenco naj eden od dekanijskih duhovnikov napiše referat z iztočnicami za pogovor na naslov:

»Kaj pomeni biti Cerkev, ki posluša – v naši dekaniji, v naši župniji?« Tokrat želimo poglobiti in preveriti, kako kot duhovniki poslušamo: vernike, sodelavce, mlade, družine, uboge. Razmisliti, kje smo morda gluhi – in kaj bi morali slišati. Ugotoviti, kako lahko kot dekanija ustvarimo kulturo poslušanja in soodgovornosti. Kje v naši župniji ali dekaniji ljudje doživljajo, da jih Cerkev res posluša? Kje čutimo odpor do poslušanja? Zakaj? (Gre za preobremenjenost, nezaupanje, nerazumevanje?) Kako razumemo vlogo pastoralnih svetov – ali so res svetovalni ali zgolj formalni? Kaj pomeni biti »duhovnik poslušanja«? Kako se tega učimo? Kaj bi lahko v naši dekaniji naredili drugače, da bi gradili bolj sinodalno skupnost?

Pisec referata naj vzame za izhodišče svetopisemske in teološke temelje ter s pomočjo cerkvenih dokumentov in pastoralnih izzivov nakaže pastoralna dejstva, ki nas nagovarjajo k konkretnim korakom našega oznanjevanja.

Svetopisemski odlomki, ki govorijo o poslušanju in gradnji občestva: npr. Mt 13,1-23 – Prilika o sejalcu in razlaga: poslušanje srca, ki sprejema in obrodi; Jak 1,19-25 – »Bodite hitri v poslušanju, počasni v govorjenju«; Apd 15,1-29 – Jeruzalemski zbor kot model poslušanja Duha in skupnosti.
Papež Frančišek, Evangelii Gaudium (2013) – št. 24: pastor kot »pastir z vonjem po ovcah«; št. 154–155: umetnost poslušanja v oznanjevanju;
papež Frančišek, Christus Vivit (2019) – št. 291–298: poslušanje mladih in njihovo vključevanje v soodgovornost;
Instrumentum laboris sinode o sinodalnosti (2023): poglavje o »poslušanju kot osnovni drži sinodalne Cerkve«;
Slovenska škofovska konferenca, Pridite in poglejte (pastoralne smernice) – deli, ki se nanašajo na vključevanje laikov in pastoralno sodelovanje.
Izbrane številke revije Cerkev danes (članki o sinodalnosti, sodelovanju in komunikaciji v župniji).

POMLADANSKA PASTORALNA KONFERENCA 2025: O prenovi priprave na zakon

Letošnja spomladanska pastoralna konferenca se posveča pripravi na zakon, ki je potrebna prenove. Da bi zakonce bolje opremili za življenje v zakonu, je Dikasterij za laike, družino in življenje l. 2022 izdal dokument Katehumenatska pot za zakonsko življenje (CD 171). V njem papež Frančišek naroča, da »je treba nujno konkretno uresničiti, kar je predlagalo Apostolsko pismo o družini« (CD 16, 66).

Papež v omenjenem dokumentu poziva pastirje Cerkve in njihove sodelavce k poslušnosti, gorečnosti in ustvarjalnosti, da bodo smernice ustrezno prilagodili glede na razmere. Na Pastoralni službi smo pripravili referat kot izhodišče za pogovor na dekanijski pastoralni konferenci. Na njej se pogovorite o procesu prenove. Zbrane ugotovitve pogovora pošljite na [email protected].

Referat najdete na povezavi: https://portal.pridi.com/2025/01/27/priprava-na-zakon-potrebuje-prenovo/

JESENSKA PASTORALNA KONFERENCA 2024: Krepitev duhovniškega občestva v svetlobi evangelija

Vabimo vas, da letošnjo jesensko pastoralno konferenco posvetimo krepitvi duhovniške skupnosti v svetlobi evangelija. V času hitrih sprememb in številnih izzivov je ključnega pomena, da se osredotočimo na krepitev svoje duhovniške skupnosti, njeno ukoreninjenost v veri in evangeljskih vrednotah.

S pastoralno konferenco želimo slediti ciljem poglobitve razumevanja duhovniškega poslanstva v luči evangelija; izmenjavi dobrih praks in izkušenj iz različnih župnij; spodbujanju medsebojnega povezovanja ter sodelovanja; podpreti duhovnike, ki se čutijo osamljene ali zapostavljene.

Pisec referata naj vključi teološke temelje duhovništva v evangeliju; pastoralne pristope h gradnji duhovniške skupnosti; pastoralno skrb za marginalizirane duhovnike; nakaže uporabo sodobnih tehnologij pri krepitvi duhovniške skupnosti; nakaže vlogo liturgije pri njeni krepitvi ter nakaže današnje izzive in priložnosti za prihodnost.

Za pripravo referatov črpajte iz Svetega pisma – osredotočite se na odlomke, ki govorijo o skupnosti in medsebojni ljubezni (npr. Apostolska dela, Pavlova pisma) – ter iz cerkvenih dokumentov: Veselje evangelija, Vsi bratje, Lumen Gentium.

Tematika jesenske pastoralne konference je lahko lepa priložnost za poglobljeno razmišljanje in praktične korake h krepitvi medsebojnih duhovniških vezi, predvsem v veri ukoreninjenih dekanijskih skupnosti. Posebej želimo nagovoriti in podpreti tudi tiste duhovnike, ki se čutijo osamljene ali zapostavljene. Naredimo vse, kar moremo, da bi gradili živo Cerkev in jo imeli radi.

POMLADANSKA PASTORALNA KONFERENCA 2024: Sveto leto in njegov pomen

V okviru priprav na prihajajoče sveto leto 2025 pripravite referat, ki bo osvetlil ključne vidike tega posebnega obdobja.

Nekaj iztočnic, ki naj jih vključuje referat:

Pomen svetega leta in njegova vloga v duhovni rasti posameznika ter cerkvene skupnosti.
Zgodovinski pomen jubilejnih let v katoliški tradiciji in kako se to odraža v sveto leto 2025.
Konkretni koraki in dejavnosti, ki jih predlagate za pripravo na in med samim jubilejnim letom.
Poudarek naj temelji na duhovnih in pastoralnih poudarkih jubilejnega leta.

Prosimo, da se osredotočite na bistvene vidike in predstavite referat v obsegu dveh strani A4.

Referate pošljite na Pastoralno službo: [email protected].

JESENSKA PASTORALNA KONFERENCA 2023: Oprimo oči v Jezusa: sprejemanje in približevanje v mojem duhovniškem poslanstvu

Letošnji poletni dnevi so bili vremensko res precej nevsakdanji. In kje so nas neurja našla v začetku avgusta? Smo se vrnili med svoje, ki so nam zaupani in nas potrebujejo? Kako smo pristopili …? V svetopisemskem besedilu nas Pismo Hebrejcem 12,1 vabi, da svoje oči upremo v Jezusa. Vendar ta poziv ne velja le za našo osebno duhovno rast, temveč ima tudi globok vpliv na način, kako sprejemamo in pristopamo do tistih, ki jim služimo.

Eno izmed ključnih vprašanj, s katerim se srečujemo kot duhovniki, je način, kako sprejemamo ljudi. V vsakdanjem delu, ko nas obiskujejo župljani v pisarni ali se srečujemo z njimi na ulicah, se odpira priložnost za uresničevanje evangeljskega oznanila.

Srečujemo se z različnimi osebnostmi, potrebami, radostmi in bolečinami. Kako sprejemamo ljudi v pisarni? To je prostor, kjer se človek počuti ranljivega in išče duhovno ter pastoralno tolažbo ali nasvet.

Pristopanje do ljudi na ulici predstavlja drugačen izziv. V hitrem tempu življenja in zasedenosti vsakdana se včasih srečamo z župljani, ko smo morda sami utrujeni ali v naglici. Vprašanje, ali se zapiramo pred ljudmi v župnišče, je lahko včasih, žal, na mestu. Življenje v župnišču ima svoje izzive, vendar ne smemo pozabiti, da smo poklicani biti navzoči v življenju župnije.

V sklepnem delu 12. poglavja nas Pismo Hebrejcem vabi, da Jezusa ne prepoznavamo zgolj v teološkem pogledu, temveč kot živega Vstalega, ki deluje v našem vsakdanjem življenju. Naša pripravljenost, da svoje oči upremo Vanj, se bo prepoznala v našem odnosu do ljudi. Naše obnašanje, odnos in pristop do vsakega posameznika so zrcalo našega duhovniškega življenja.

Za pastoralno konferenco naj eden od dekanijskih duhovnikov napiše referat. V pogovoru na njegove iztočnice si izmenjajte svoje poglede in prisluhnite izkušnjam kolegov, ki so že našli učinkovite načine za oznanjanje evangelija skozi svoj zgled.

Bodite veseli skupne izmenjave pogledov in preživelega časa razmisleka, izmenjave idej ter spodbude za naše nadaljnje delo v župniji in krajevni Cerkvi.

POMLADANSKA PASTORALNA KONFERENCA 2023: Ob Apostolskem pismu Desiderio desideravi

Na praznik apostolov Petra in Pavla 2022 je papež Frančišek objavil apostolsko pismo z naslovom Desiderio desideravi (Srčno sem želel) o bogoslužni formaciji Božjega ljudstva (slovenski prevod v zbirki CD št. 170).

Apostolsko pismo Desiderio desideravi ponuja nekaj pobud za razmišljanje o lepoti in resnici krščanskega praznovanja, hkrati pa svari pred nevarno skušnjavo za življenje Cerkve, pred »duhovno posvetnostjo«, o kateri je papež pisal že v apostolski spodbudi Veselje evangelija. Papež Frančišek se ob zavedanju polemik o liturgiji želi izogniti prav tem in hoče opozoriti na same temelje, to je teologijo bogoslužja, na resnico velikonočne skrivnosti Kristusove smrti in vstajenja, s katero smo odrešeni in ki se uresničuje in utrjuje v bogoslužju, zlasti v evharistiji.

V mnogih današnjih razpravah o pomenu in smislu liturgije, o nekaterih obrednih spremembah, o kršenju bogoslužnih predpisov po lastni presoji, o liturgični prenovi … morejo Pavlove besede usmerjati pot: »Vera, ki deluje po ljubezni.«

Tudi zato apostolsko pismo Desiderio desideravi ni napisano v obliki navodil, temveč nam ponuja spodbude za razumevanje lepote obhajanja bogoslužja.

Vabim vas, da na pomladanski dekanijski konferenci z referatom predstavite te številne spodbude za razumevanje lepote obhajanja bogoslužja apostolskega pisma Desiderio desideravi, jih poglobite in v pogovoru iščete njihovo implementacijo v vsakdanjem obhajanju bogoslužja.

Ali povedano preprosteje – skupaj iščite odgovore na vprašanja:

Kako te spodbude in usmeritve prenesti v vsakdanje življenje župnijskega oltarnega občestva?
Iskanje načinov liturgičnega oblikovanja Božjega ljudstva.
Kako lahko v dekaniji in župniji konkretno pristopimo k formaciji vernega Božjega ljudstva?

JESENSKA PASTORALNA KONFERENCA 2022: Duhovniško bratstvo kot eden izmed stebrov duhovniškega življenja

»Hvala vam, ker skušate okrepiti bratske in prijateljske vezi znotraj prezbiterija in s svojim škofom, ko drug drugega podpirate in skrbite za tistega, ki je bolan, iščete tistega, ki se je osamil; ko opogumljate priletnega in se od njega učite modrosti, ko med seboj delite dobrine in se znate skupaj smejati in jokati …; kako pomembni so takšni trenutki! In celo, ko ste ostajali stanovitni in vztrajni, ko ste morali prevzeti težavno poslanstvo ali spodbuditi brata, da je sprejel svoje odgovornosti …« Tako je zapisal papež Frančišek v Pismu bratom duhovnikom, kjer je posebno poudaril: »Dovolite mi, da ponovim: vsi potrebujemo v težkih časih tolažbo in moč Boga in bratov …«

Na jesenski pastoralni konferenci se iskreno pogovorimo, kakšno je v naši dekaniji stanje na področju:

– krepitve bližine med sobrati duhovniki in navezovanja stikov z duhovniki, ki niso radi

v duhovniški družbi, ter z bolnimi, ostarelimi in osamljenimi duhovniki;

– komunikacije med duhovniki;

– medsebojnega druženja;

– pastoralnega sodelovanja med duhovniki in prenosa dobrih praks;

– udeleževanja skupnih dogodkov v dekaniji in škofiji in bližine ob izgubi bližnjih (praznovanja, slovesnosti, pogrebi duhovnikov in svojcev duhovnikov).

POMLADANSKA PASTORALNA KONFERENCA 2022: Resnica in pravica osvobajata

Izhodišče: Resnica in pravica osvobajata.

Eden od dekanijskih duhovnikov naj gradivo obdela in ga pripravi za tvoren pogovor.

Gradivo: ČISTO SRCE – Dejavniki tveganja in zaščite – IZROČEK

Leto 2020 – jesenska:

Koronavirus je prinesel premike, ki jih nismo načrtovali, ki jih nismo niti pričakovali. Rezultati pa preprosto kažejo, da so se premiki zgodili. Zgodile so se stvari, o katerih smo včasih razmišljali ali se celo pogovarjali, da bi lahko poskusili, da vidimo … Zdaj smo bili čez noč prisiljeni narediti ta korak. Mnogi so nam ob tem pokazali veliko hvaležnost. Ali nam je to obdobje na kakršen koli način spremenilo pogled?

Pomembno je ohraniti pozitivno, kar nam je korona prinesla na področju pastorale in kateheze, in se načrtujoče ozrimo v prihodnost.

Tomas Halik je ob tej izkušnji zapisal: Pandemija je »znamenje časa« za Cerkev. Povabljena je, da izstopi iz duhovne »zaprtosti«. Prihodnost vidi v še večji odprtosti svetu in dialogu s sodobno družbo, kulturo, svetom.

Eden od dekanijskih duhovnikov naj pripravi izhodiščni referat za pogovor na to temo. Pomaga si lahko z naslednjimi namigi:

Ozavestiti, kaj nam je čas pandemije prinesel na področju uporabe medijev
Drugačno oznanjevanje, saj nismo imeli osebnega stika z verniki
Podobno je bilo s katehezo preko družbenih omrežij
Priprava na zakon
Predavanja nekaterih profesorjev
Duhovne vaje (na daljavo)
Pastoralno (katehetsko) delovanje, ki ni mogoče na daljavo (bolniško maziljenje, pogrebi …) in naše izkušnje ob tem

Kako smo se v spremenjenih razmerah odzivali? Nekateri odzivi so bili iznajdljivi, pri drugih je bila zadrega. Nekateri so bili pastoralno modri, za druge bi to težko rekli.

Morebitna vprašanja za prihodnost: A bi bilo potrebno formirati ekspertne skupine, ki bi delale na teh projektih (medijska pastoral – priprava materialov za pastoralno-katehetsko delo, uporabno tudi v času, ko nas ne pritiska pandemija)?

Kakor je bilo ob prvem valu okužb čutiti na delu Svetega Duha, tako naj Sveti Duh navdihuje tudi naša razmišljanja za pastoralno delovanje v spremenjenih razmerah.

Leto 2019 – jesenska:

Letos obhajamo izredno misijonsko leto, ki poteka na pobudo papeža Frančiška z geslom »Krščeni in poslani«. V okviru le-tega naj bo jesenska pastoralna konferenca posvečena razmisleku o misijonih tukaj in zdaj; o misijonski dejavnosti. Misijoni danes, za nas, v naši Cerkvi. Papež pravi, da je treba iti na obrobja; kaj to pomeni za nas in naše pastoralno delo? Kaj to pomeni v mojem duhovniškem poslanstvu?

Povezave in literatura:

Papeževa poslanica ob izrednem mesecu oktobru (http://www.october2019.va/en/messaggio-giornata-missionaria-2019.html);
Spletna stran izrednega meseca oktobra 2019 (http://www.october2019.va/en.html);
Knjiga Battezzati e inviati, Milano: Edizioni San Paolo, 2019 – v italijanščini (možnost dobiti v MMS-ju), nekaj člankov že prevedenih in so na voljo na MSS
Missio ad Gentes in the Acts of the Apostles, Urbaniana University Press, 2019 – v angleščini (možnost dobiti v MSS-ju);
Ocvirk, Drago: Misijoni, povezovalci človeštva: krščansko misijonstvo v univerzalizaciji človeštva: antropologija misijonov, Ljubljana: Družina, 2006.

Leto 2019 – spomladanska:

Nekatere župnije v naših dekanijah se bodo v bližnji prihodnosti začele povezovati oz. združevati. Na vašo dekanijo ste že v preteklem letu prejeli Predlog navodil duhovnikom ob združitvi dveh ali več župnij, ki je – kot je v dokumentu jasno zapisano – zgolj navodilo, na osnovi katerega se bo oblikoval konkreten dokument o (so)delovanju dveh (ali več) povezanih oz. združenih župnij. Ta dokument bo nastal na podlagi sodelovanja župnika s člani ŽPS-ja in župnijskimi sodelavci obeh župnij ter bo jasno opredelil delovanje vsake izmed obeh župnij na področjih bogoslužja, oznanjevanja, dobrodelnosti, župnijske pisarne, gospodarstva, nosilcev (gl. Predlog navodil) ter bo obenem upošteval posebnosti obeh župnij (dejavnosti, ki že potekajo, pripravljenost laikov za dejavno sodelovanje, dejanske potrebe …).

Navedene spremembe gotovo sprožajo različne odzive tako vernikov kot župnikov, a treba je poudariti, da niso zgolj slaba novica, ampak tudi lepa priložnost za krepitev občestev, izmenjavo dobrih praks, medsebojno pomoč ter dejavnejše sodelovanje laikov obeh župnij.

Namen povezovanja oz. združevanja župnij torej ni ukinjanje dejavnosti na eni izmed župnij, ampak ohranjanje vseh župnijskih dejavnosti, ki uspešno potekajo, ter spodbujanje laikov, še posebno tesnejših župnijskih sodelavcev, k prevzemanju novih odgovornosti, da bodo ti župniki ob novih pastoralnih obveznostih še bolj v pomoč. Gotovo je izjemno pomembno, da vernike spodbujamo, da bodo v njihovem okolju ohranjene vse dejavnosti, za katere bodo sami prevzeli skrb, in jih v sodelovanju z župnikom tudi uspešno uresničevali. S tem bomo v njih vzbudili odgovornost za živost njihovega občestva in jih spodbudili k dejavnemu sodelovanju.

Vse našteto zagotovo tudi župnike postavlja pred nove izzive, kako občestva obeh dosedanjih župnij povezovati, usklajevati, spodbujati, skrbeti za oblikovanje sodelavcev … Na spomladanski pastoralni konferenci se odprto pogovorite o tej problematiki, spodnja vprašanja pa so vam lahko eno od izhodišč za konstruktiven pogovor. Zapisnik pogovora pošljite na Pastoralno službo.

Vprašanja za razpravo:

Kako se župniki v naši dekaniji odzivamo na povezovanje oz. združevanje župnij?
Kakšni so bili naši osebni prvi odzivi? Kakšni so bili prvi odzivi vernikov iz župnij, ki se bodo pridružile drugi župniji?
V čem prepoznavamo »prednosti«, v čem »slabosti« povezovanja oz. združevanja župnij (za župnike/vernike)?
Kako župniki skrbimo za oblikovanje laikov; se udeležujemo izobraževanj za župnijske sodelavce, člane ŽPS-ja in k udeležbi na teh izobraževanjih spodbujamo laike, v katerih prepoznavamo dobrodošle župnijske sodelavce?
Kaj lahko storimo duhovniki, da bi usmeritev škofov čim bolj mirno »izpeljali od spodaj navzgor« – od usmeritve, k čim bolj povezanemu življenju obeh občestev.
Na kaj moramo posebej paziti, da bomo tvorni – povezovalni – element v procesu, v katerega nas sili manj vernikov in manj duhovnikov?
Katere lastnosti, znanja, veščine so župniku lahko v pomoč pri vodenju povezanih oz. združenih župnij?

Leto 2018 – spomladanska:

Duhovniki se pri svojem pastoralnem delu pogosto znajdemo v časovni stiski. Da bi bili poleg podeljevanja zakramentov, ki je naša prva naloga, lahko ljudem na voljo za pogovor, obiske družin, navezovanje in ohranjanje stikov s tistimi, ki so nam zaupani …, potrebujemo čas. Ker nas je vedno manj, je obveznosti, ki jih moramo opraviti, vedno več. V prihodnosti bomo kot duhovniki morda morali skrbeti celo za več župnij … in kmalu dela na določenih področjih, ki ga danes še opravljamo (in za katera se ne zahteva sveti red), preprosto ne bomo več zmogli.

Novozavezna svetopisemska besedila, ki pripovedujejo o tem, kako so živela in delovala prva krščanska občestva, imajo pomembno sporočilo tudi za današnji čas in razmere, v katerih kot duhovniki delujemo. Župnija ni najprej ustanova, ampak mora biti »gostoljuben družinski dom« in »občestvo vernih« (prim. CL 26), ki ga oblikujejo duhovnik in verniki v medsebojnem podpiranju in sodelovanju.

Zato bo tema marčevske pastoralne konference izziv:

Koliko vidim v svoji župniji možnosti za sodelovanje z laiki na tistih področjih dela, za katera se ne zahteva sveti red? V kolikšni meri skupno gradnjo občestva v sodelovanju z laiki vidim kot priložnost in jo spodbujam?
Katere konkretne darove, talente, karizme imajo verniki v moji župniji? Pri katerih vprašanjih, konkretnem pastoralnem, gospodarskem in drugem delu v župniji se lahko oprem na njihovo pomoč? Koliko se te pomoči poslužujem in zakaj se (včasih) ne odločam zanjo? Ali skrbim za to, da bi se verniki v župniji, ki mi je zaupana, zavedali svoje odgovornosti za župnijo in jih vzgajam za samostojno opravljanje določenih del v župniji, za katere se ne zahteva sveti red? Kakšno obliko pomoči glede oblikovanja laikov za opravljanje določenih nalog v župniji pričakujem od škofije? Na katerih področjih pri mojem delu v župniji mi je pomoč laikov dobrodošla in na katerih je ne želim?

Literatura:

Koncilski odloki: Odlok o laiškem apostolatu (posebno členi 9–11, 23–26, 32)
Apostolska spodbuda o krščanskih laikih (Christifideles laici) (posebno členi 20–29)
Apostolska spodbuda Veselje evangelija (Evangelii Gaudium) (posebno členi 19–33, 76–109, 120)
Posinodalna apostolska spodbuda Radost ljubezni (Amoris laetitia) (posebno člen 229)

Leto 2018 – jesenska:

Papeža Frančiška se bo prej ali slej prijel naziv »papež veselja«. Že prvi dve apostolski spodbudi kot tudi sedaj še Apostolska spodbuda Veselite in radujte se (Exsultate et gaudete) spodbujajo k veselju. S to spodbudo je Frančišek očitno hotel svetu, ki se je znašel na pomembnem križišču zgodovine, dogajanj in iskanj, povedati tisto, kar današnji svet potrebuje: evangeljsko veselje.

Za jesensko pastoralno konferenco pripravite po dekanijah referat na to papeževo Apostolsko spodbudo in v njem poskušajte izluščiti za pogovor izzive duhovnika za rast v svetosti in ovire pri tem danes. Na kaj je treba biti posebej pozoren danes, kako pristopati in pravilno razločevati med mnogimi dejavniki, da se bo Cerkev lahko še bolj posvetila prizadevanju za svetost.

Leto 2017 – spomladanska:

O VIII. poglavju Posinodalne apostolske spodbude Amoris Laetitia

Na praznik sv. Jožefa 2016 je papež Frančišek izdal Posinodalno apostolsko spodbudo o ljubezni v zakonu in družini, Radost ljubezni (Amoris Laetitia). Dokument je pomemben in ga preprosto ne moremo prezreti, saj polaga smernice tudi za premike poudarkov pri našem pastoralnem delu. Predvsem osmo poglavje, ki nagovarja pastoralne delavce, ki se pri svojem delu srečujemo s kristjani, ki se »na nepopoln način udeležujejo življenja Cerkve«, je vredno posebnega premisleka.

Tema referata naj bo torej VIII. poglavje AL. Duhovnik, ki pripravlja referat naj na kratko predstavi vsebino poglavja in se ob tem posebej posveti naslednjim vprašanjem:

Kakšne spremembe v odnosu do neporočenih parov, zgolj civilno poročenih ter ločenih in ponovno poročenih prinaša dokument?
Kaj sveti oče v zvezi s tem pričakuje od duhovnikov?
Kako bodo te spremembe vplivale na delo duhovnikov?
Sveti oče spodbuja k »odgovornemu osebnemu in pastoralnemu razločevanju različnih primerov«: kakšni naj bodo kriteriji za tako razločevanje?
Kaj lahko duhovniki v zvezi s tem pričakujemo od svojih škofov?

Leto 2017 – jesenska:

Škofje so izbrali poudarek letošnjega pastoralnega leta “PRENOS VERE V DRUŽINI”. Tudi poslanstvo pastoralnih delavcev se močno prepoznava in inkarnira prav po družini.

Za jesensko pastoralno konferenco naj eden od dekanijskih duhovnikov naredi referat z iztočnicami za pogovor na naslov: Na kakšen način se moje duhovniško poslanstvo uresničuje po družini? Kako lahko pridem v družine; katere oblike vstopnih mest k družini se mi zdijo najboljše? Katere so moje dobre prakse posredovanja vere v družine? Kaj me v poslanstvu posredovanja vere posebej navdušuje; katere so moje – duhovnikove prednosti?

Družine nas pri prenosu vere v naslednji rod potrebujejo – kako jih lahko navdušujemo? Kako pa mene bogatijo družine in mi pomagajo uresničevati duhovniško poslanstvo?

Leto 2016 – spomladanska:

Jesenska sinoda o družini je bila priložnost, da smo še temeljiteje pogledali stanje družine v Sloveniji, predvsem verne družine.

Statistični podatki kažejo, da je v zadnjih 10 letih prejemanje zakramentov upadlo za 30 odstotkov. Na več področjih v Cerkvi zaznavamo: zmanjševanje števila nedeljnikov, manj veoručencev, manj podeljenih zakramentov uvajanja v krščanstvo, manj porok .. Ti znaki sekularnosti imajo gotovo večplastne korenine.

Mnoge pastoralne sodelavce skrbi dejstvo, da današnji mladi pogosto ne živijo več iz zakramentov, kar je posledica umanjkanja prenosa vere v njihovi družini.

Kako se jim približati, kako pristopiti k njim? Kako pomagati mladim družinam, da ne bodo posledice tega umanjkanja prenosa vere v naslednji generaciji še večje? Kje smo bili in smo tudi danes »prekratki«? Ali učinkovite rešitve na ta vprašanja ponuja tudi lanska sinoda o družini? Kako bi jih lahko začeli uresničevati oz. nadgrajevati v Cerkvi na Slovenskem?

Literatura:

Sinodalno poročilo – Relatio synodi, Družina, Ljubljana 2015.
Papeževe kateheze, posvečene temi družine 2014-2015 (gl. spletna stran Radia Vatikan)
Krovni dokument Pridite in poglejte, SŠK 2012, posebej četrti del: Pastoralni itinerariji (št. 103-109) in Dodatek – predlogi za družine
Priročnik za člane ŽPS, Družina na poti k izviru, Pridi.com, Ljubljana 201

Leto 2012: (spomladanska 2012; jesenska 2012)

Prihodnje podoba Cerkve (župnije, dekanije, škofije) in posamezne vloge v njej – VPRAŠALNIK za pomladansko pastoralno konferenco 2012
Identiteta duhovnika

Leto 2011: (spomladanska 2011; jesenska 2011)

Katoliški duhovnik sem; in koliko solidaren s svojim sobratov v duhovništvu?
Korupcija – pojem ali dejanja

Leto 2010: (spomladanska 2010; jesenska 2010)

Občestvo in evharistija ter vloga duhovnika v občestvu: 1. referat
Slovenski evharistični kongres pred nami: 2. referat
Nosite bremena drug drugemu

Leto 2009: (spomladanska 2009; jesenska 2009)

Oblike evharističnega življenja po naših župnijah: 1. referat
Kako naj postane nedeljsko bogoslužje vir in vrhunec krščanskega življenja?: 2. referat
Duhovništvo raste iz evharistije in jo omogoča: 1. referat
Duhovništvo raste iz evharistije in jo omogoča: 2. referat

Leto 2008: (spomladanska 2008; jesenska 2008)

Sklepni dokument Plenarnega zbora Cerkve na Slovenskem kot aktualizacija 2. cerkvenega zbora: 1. referat
Pastoralna leta po Plenarnem zboru: 2. referat
Nosilci mladinske pastorale: 1. referat
Mladi v naši župniji: 2. referat

Leto 2007: (spomladanska 2007; jesenska 2007)

Sveto pismo v življenju občestva: 1. referat
Sveto pismo v osebnem (duhovnikovem) življenju: 2. referat
Družina v družbi: 1. referat
Družina v Cerkvi: 2. referat

Leto 2006: (spomladanska 2006; jesenska 2006)

Kaj meni kot duhovniku pomeni Cerkev, posebno krajevna Cerkev?: 1. referat
Kot duhovnik sem poslan k vsem ljudem : 2. referat
Odnos med kulturo in evangelijem: 1. referat
Župnija in kulturna dejavnost: 2. referat

Leto 2005: (spomladanska 2005; jesenska 2005)

Evharistija – vir in vrhunec občestva z bogom in ljudmi za duhovnika in laika
Kdo so za nas oddaljeni, v čem so pastoralni problem …: 1. referat
Oddaljeni in družinska pastorala: 2. referat

Leto 2004: (spomladanska 2004; jesenska 2004)

Redovniška karizma in pastorala: 1. referat
Delo za redovne poklice po naših župnijah: 2. referat
Laiki kot člani Božjega ljudstva: 1. referat
Mesto laikov v župnijskem občestvu: 2. referat

Leto 2003: (spomladanska 2003; jesenska 2003)

Kakšne župnije si želimo v prihodnje?: 1. referat
Kakšna je realna slika župnij v naši deknaiji?: 2. referat
Teološka izhodišča za mesto duhovnika v občestvu: 1. referat
Duhovnik in diakon v soočenju s pastoralnimi izzivi v občestvu: 2. referat

Leto 2002: (spomladanska 2002; jesenska 2002)

Antropološki in teološki temelji prostovoljnega dela v Cerkvi: 1. referat
Vključevanja prostovoljcev v pastoralno delo v župniji: 2. referat
“In persona Christi”: 1. referat
Ob oltarju in pred božjim ljudstvom: 2. referat

Leto 2001: (spomladanska 2001; jesenska 2001)

NADŠKOFOVA POSLANICA OB SKLEPU SVETEGA LETA 2000
Pastorala ostarelih, bolnih in njihovih svojcev: 1. referat
Duhovnikov odnos do staranja, bolezni in smrti: 2. referat

Leto 2000: (spomladanska 2000; jesenska 2000)

Teološke in zgodovinske osnove ter značilnosti svetega leta: 1. referat
Pastoralni pomen jubilejnega svetega leta …: 2. referat
Duhovnikova osebna priprava na Gospodov dan: 1. referat
Priprava občestva in ožjih bogoslužnih sodelavcev na Gospodov dan: 2. referat

Leto 1999: (spomladanska 1999; jesenska 1999)