Poklicanost in poslanstvo je eden izmed petih izzivov PIP-a:
»Namesto pasivnega vztrajanja pri iskanju klasičnih duhovnih poklicev bomo prenovili vzgojo za temeljno in osebno poklicanost vsakega, ki je krščen in birman, ter spodbujali odgovornost za uresničevanje Božjega kraljestva.« (PiP 63)
»Jezus je uprl pogled vanj in rekel: ‚Ti si Simon, Janezov sin. Imenoval se boš Kefa‘.« (Jn 1,42)
Namesto pasivnega vztrajanja pri iskanju klasičnih duhovnih poklicev bomo prenovili vzgojo za temeljno in osebno poklicanost vsakega, ki je krščen in birman, ter spodbujali odgovornost za uresničevanje Božjega kraljestva.
»Poklicanost v življenje je sad Očetove ljubezni. Človek začne živeti, ker ga Bog ljubi, misli nanj in ga želi. Zaradi ljubezni, ki je človeka ustvarila, se nihče ne more čutiti nezaželenega. Poklican je, da odgovori na načrt, ki ga je Bog predvidel ravno zanj. Nihče ne more izbrisati krstne poklicanosti, s katero nas je Bog poklical k svetosti Božjih otrok.« (PiP 76)
»Osebno srečevanje s Kristusom omogoča, da odkrivamo in poglabljamo našo identiteto in poklicanost. Ko je apostol Peter spoznal Jezusa, je tudi doumel, kdo je on sam (identiteta) in kaj bo v življenju delal (poslanstvo): ‘Ti si Simon, Janezov sin, imenoval se boš Kefa’ (Jn 1,42). Iz vere v Jezusa Kristusa, obhajanja zakramentov in pristnega odnosa z njim rasteta poklicanost in poslanstvo. Zakrament birme poklicanost na poseben način potrjuje in utrjuje.« (PiP 77)
»Postmoderna miselnost človeku vsiljuje prepričanje, da njegov obstoj nima višjega namena in posebne poklicanosti, sploh pa ne presežne. Na duha tega časa nismo imuni niti kristjani, zato bomo v Cerkvi na Slovenskem obnovili in širili kulturo poklicanosti. Bog nas v življenje pokliče kot moške ali ženske, kliče nas v družine, v očetovstvo in materinstvo. Naša poklicanost se nadaljuje v različnih načinih služenja drugim v širši skupnosti, v pluralnosti karizem in služb ter dobi poseben izraz v posvečenih oblikah, kot sta redovništvo in duhovništvo. Zavedamo se, da duhovnih poklicev ne bo manjkalo, če bo moški rad mož in oče, ženska rada žena in mati in če bo župnija odprta za animatorje, katehiste, liturgične sodelavce in voditelje malih skupin.« (PiP 78)
»Ne bomo se bali vabiti k hoji za Kristusom in predlagati pogumnih osebnih odločitev za celostno darovanje v duhovništvu in Bogu posvečenem življenju. Pri tem bomo iznajdljivi, odločni in konkretno zavzeti ter neposredni v odnosu do posameznikov in skupin. Pokazali bomo na medsebojno povezanost poklicev (isti izvir in isti cilj) in na razlike, ob tem pa spoštovali različne težnje poklicanih. Odprti bomo tudi za različne, četudi za naše okolje nove in neuveljavljene oblike služenja Bogu in občestvu.« (PiP 79)
»Koga naj pošljem?« (Iz 6,8)
»Večstoletni vzorec Cerkve na Slovenskem glede duhovnikov se spreminja: vedno manj jih je, njihova povprečna starost v letu 2012 je blizu 60 let. Posledice manjšega števila duhovnikov se kažejo v življenju župnij, posebej tistih, ki preidejo v soupravo. Manj razpoložljivih duhovnikov spreminja tudi duhovniški pastoralni in življenjski slog. Duhovnik časovno težje opravi gospodarsko-administrativne obveznosti in je v stiski pri odgovarjanju na potrebe vernikov po zakramentih in zakramentalih. V manjši meri se zato posveča oznanjevanju, zlasti tistim oblikam, ki sodijo na področje nove evangelizacije (mladinska pastorala, kateheza odraslih, osebno spremljanje ipd.).« (PiP 106)
»Tudi redovnice in redovniki se soočajo s staranjem članstva in krizo poklicev. Nekateri ženski redovi so ekonomsko nestabilni, pri moških redovih pa je zaznati krizo skupnosti. Več redov se je v zadnjih desetletjih načrtno odločilo za večjo zvestobo izvorni karizmi, kar je posebej ovrednotil že plenarni zbor (prim. PZ 416). Redovnice in redovniki tudi zaradi tega na nekaterih pastoralnih področjih delujejo izrazito prodorno in v skladu z duhom nove evangelizacije.« (PiP 108)
»Veliko upanje so laiki, ki kot člani gibanj, skupnosti in združenj ter laiških organizacij delujejo v ŽPS, v različnih župnijskih skupinah in službah. Čeprav na splošno beležimo upad verske prakse, je delovanje laikov v najožjem jedru Cerkve spodbudno. Kjer je prostor za mnoštvo karizem odprt, se pojavijo zreli in odgovorni možje in žene, ki svojo osebno vero živijo v darovanju samega sebe skupnosti. Za Cerkev dodatno priložnost pomenijo laiški teologi, ki so si pridobili visokošolsko oziroma univerzitetno teološko in pastoralno izobrazbo ter so povezani s Cerkvijo. Nekateri med njimi ne najdejo primernih delovnih mest niti v širši družbi niti v Cerkvi.« (PiP 109)
Predlagani primeri ukrepov glede Poklicanosti in poslanstva
Osebno
Utrjevati identiteto poklicanosti v družini in krščanskem občestvu.
Udeležiti se duhovnih vaj z namenom spoznavanja, razločevanja ali ponovnega ovrednotenja svoje poklicanosti.
Ponuditi svoje sposobnosti in darove širši skupnosti.
Skrbeti za redno molitveno in zakramentalno življenje.
Gojiti držo odprtosti in poslušanja.
Sodelovati v molitveni zvezi za duhovne poklice.
V svojem okolju pričevati, da sem kristjan.
Poiskati duhovnega spremljevalca.
…
V družini
Skupna molitev, branje Božje besede in redno obhajanje zakramentov.
Vzgoja otrok za odkrivanje darov in služenje skupnosti.
Poskrbeti za razvidnost očetovske in materinske vloge.
Podeljevanje verske izkušnje, prostovoljstvo.
Sodelovati v akciji za misijone.
V družinski krog povabiti redovnico, redovnika ali duhovnika.
Udeležiti se mašniškega posvečenja, nove maše ali redovnih zaobljub.
Pozitivno govoriti.
…
V našem občestvu (župniji, redovni skupnosti oziroma laiškem gibanju, skupnosti ali združenju)
V ŽPS sprožiti razpravo in postopke za odkrivanje mnoštva karizem.
Več moči usmeriti v vzgojo sodelavcev (npr. na področju kateheze).
Poskrbeti za duhovno in strokovno rast voditeljev manjših skupin.
Pripraviti srečanja in duhovne obnove za voditelje skupin.
Duhovnik se vključuje predvsem kot duhovni spremljevalec in vzgojitelj laiških voditeljev.
Pri delu z mladimi posebno pozornost nameniti vprašanju poklicanosti – mladi oznanjevalci med mladimi.
Itinerarij za poglabljanje vere in razločevanje poklicanosti.
Organizirati in izvesti različne programe za poglabljanje zavedanja o različnih oblikah poklicanosti v Cerkvi (znotraj laiškega, redovniškega in duhovniškega stanu).
Omogočiti duhovno in poklicno spremljanje.
…
V Cerkvi na Slovenskem
Podati smernice za vzgojo in vzpostavitev prostovoljnih katehistov in katehistinj.
Podati smernice za vzgojo duhovnikov za čas nove evangelizacije, kot jo zastavlja slovenski pastoralni načrt.
Pripraviti načrt delovanja župnij za čas, ko bo pomanjkanje duhovnikov večje.
Pripraviti načrt in vzgojiti sodelavce za odkrivanje, spremljanje, oblikovanje in razločevanje poklicanosti.
…