Koronavirus je prinesel premike, ki jih nismo načrtovali, ki jih nismo niti pričakovali. Rezultati pa preprosto kažejo, da so se premiki zgodili. Zgodile so se stvari, o katerih smo včasih razmišljali ali se celo pogovarjali, da bi lahko poskusili, da vidimo … Zdaj smo bili čez noč prisiljeni narediti ta korak. Mnogi so nam ob tem pokazali veliko hvaležnost. Ali nam je to obdobje na kakršen koli način spremenilo pogled?
Pomembno je ohraniti pozitivno, kar nam je korona prinesla na področju pastorale in kateheze, in se načrtujoče ozrimo v prihodnost.
Tomas Halik je ob tej izkušnji zapisal: Pandemija je »znamenje časa« za Cerkev. Povabljena je, da izstopi iz duhovne »zaprtosti«. Prihodnost vidi v še večji odprtosti svetu in dialogu s sodobno družbo, kulturo, svetom.
Eden od dekanijskih duhovnikov naj pripravi izhodiščni referat za pogovor na to temo. Pomaga si lahko z naslednjimi namigi:
- Ozavestiti, kaj nam je čas pandemije prinesel na področju uporabe medijev
- Drugačno oznanjevanje, saj nismo imeli osebnega stika z verniki
- Podobno je bilo s katehezo preko družbenih omrežij
- Priprava na zakon
- Predavanja nekaterih profesorjev
- Duhovne vaje (na daljavo)
- Pastoralno (katehetsko) delovanje, ki ni mogoče na daljavo (bolniško maziljenje, pogrebi …) in naše izkušnje ob tem
Kako smo se v spremenjenih razmerah odzivali? Nekateri odzivi so bili iznajdljivi, pri drugih je bila zadrega. Nekateri so bili pastoralno modri, za druge bi to težko rekli.
Morebitna vprašanja za prihodnost: A bi bilo potrebno formirati ekspertne skupine, ki bi delale na teh projektih (medijska pastoral – priprava materialov za pastoralno-katehetsko delo, uporabno tudi v času, ko nas ne pritiska pandemija)?
Kakor je bilo ob prvem valu okužb čutiti na delu Svetega Duha, tako naj Sveti Duh navdihuje tudi naša razmišljanja za pastoralno delovanje v spremenjenih razmerah.
Igor Dolinšek, voditelj PS