Stalni del
- Pisarna
Dekan skrbno pregleda najprej matične knjige (krstno, poročno, mrliško, knjigo izrednih matičnih sprememb/izstopi iz Cerkve), pastoralne knjige (birmansko, knjigo prvoobhajancev, ustanovnih maš), nato pa še kartoteko in/ali status, opravilnik, oznanilno knjigo, oklicno in intencijsko (župnijsko, če ta obstaja, in osebno), kroniko ter konsignacije. Ob morebitni ugotovitvi odstopanja od pravilnika o pisanju matičnih knjig (priloga SSŠ 12/2007) ali ob drugih nepravilnostih na to župnika jasno opozori in se o tem z njim odkrito pogovori.
Če so vse pregledane knjige vodene v skladu s predpisi, jih z navedbo datuma vizitacije tudi podpiše, ob ugotovitvi večjih nepravilnosti pa le, ko dobi od župnika zagotovilo, da bo nepravilnosti v prihodnje odpravil. To vnese v poročilo o vizitaciji.
Če se nepravilnosti ponavljajo, obvesti o tem arhidiakona.
- Pastorala
Župnik pripravi kopije Letnega pregleda pastoralnega dela za preteklo leto, bogoslužni del (verska statistika) in oznanjevalno-karitativni del (katehetska statistika). Na osnovi tega steče pogovor o zakramentalnem življenju v župniji, o pogrebih, nedeljskih mašah, bogoslužnih sodelavcih in pobožnostih, kakor je v statistiki. Poudarek ni na številu, ampak na vsebini in opaznih premikih v pastoralni praksi. Pri pogovoru o mašah se pogovorita o primernem številu (nedeljskih) maš in tudi o nenehni skrbi za lepoto bogoslužja.
Pri tem je treba imeti pred očmi vernike, med njimi posebej tiste, ki dejavneje sodelujejo pri bogoslužju (kako jih pridobivati, oblikovati, izobraževati, nagrajevati). Raznih pobožnosti se ne sme kar opuščati, po drugi strani pa te ne smejo zamegljevati osrednjih bogoslužnih dejanj Cerkve.
Če ima župnija zaposleno eno ali več katehistinj in je zato župnik oz. kaplan razbremenjen katehetskega dela, je treba vprašati, kakšne nove pastoralne pobude so nastale v tem času.
Dekan naj povpraša: Katere konkretne naloge in cilje si je župnik s sodelavci zastavil v tekočem pastoralnem letu? Ali so v župniji laiška združenja, gibanja, nove skupnosti? Ali je odprtost za darove Svetega Duha, ki jih cerkveni dokumenti priporočajo kot obliko »nove evangelizacije«? Kako je s katehezo odraslih in skrbjo za oddaljene?
- Osebne zadeve
Dekan naj v pogovoru ugotovi, ali je župnik vesten in odgovoren pri izpolnjevanju svojih dolžnosti. Pozanima naj se, kako je z župnikovim zdravjem in z njegovim osebnim gmotnim stanjem. Župnik naj dekanu zagotovo pokaže v kuverti shranjeno oporoko in mesto, kjer jo hrani. Opozori naj ga, da mora v njej jasno izraziti voljo, kje želi biti pokopan, kdo je izvršitelj oporoke in glavni dedič ter kako je z neopravljenimi mašami in denarjem zanje. Pogovorita se tudi o župnikovem počutju v župniji (ali obstajajo delitve in zakaj, koliko pripomore k njihovemu premoščanju) in o morebitni potrebi ali želji po premestitvi na drugo župnijo.
Dekan spodbudi župnika k skrbi za osebno duhovno življenje: redna molitev brevirja, rožnega venca, letna udeležba na (resnih) duhovnih vajah, redna spoved, spokorne vaje …
Kako skrbi za kakovostno oznanjevanje? Koliko časa porabi za pripravo na pridigo? Ali bere strokovno literaturo, verski tisk in si prizadeva za duhovno poglabljanje z branjem primerne literature? Ali se udeležuje strokovnih srečanj in izobraževanja (kat. tečaj, past. simpozij …)?
Prav je, da dekan opozori župnika na prosti čas in primerno druženje s stanovskimi kolegi (koliko dni dopusta si privošči in kje). Ali je bil na sistematskem pregledu? Ima osebnega zdravnika in kakšno pozornost posveča zdravju? Si vzame prost dan?
Prav je, da dekan ob tej priložnosti tudi preveri, kakšen red ima župnik v hiši, ali ima urejene stanovanjske razmere (po sedanjih standardih) in prehrano, kako je s pranjem, čiščenjem in pospravljanjem.
Župnik lahko predlaga spremembe in izboljšave v dekanijskem pastoralnem življenju, prav tako tudi v arhidiakonatu ali v nadškofiji. Dekan se ob tej priložnosti pogovori tudi o župnikovem prispevku k dekanijskemu verskemu življenju in ga povabi, naj sprejme njemu primerne naloge v dekaniji ali nadškofiji.
- Gospodarstvo
Dekan se z župnikom pogovori o naslednjih vprašanjih: Kako je z upravljanjem (morebitnega vrnjenega in ostalega) premoženja? Koliko materialno imetje vlaga v izobraževanje in nagrajevanje ljudi, razne sodelavce ali prostovoljce: gospodinja, katehist(inja), cerkovnik, organist, snažilke …?
Ali je urejen pregled nepremičnin v lasti župnije: posestni listi in mapne kopije ter ali je vse to dostopno v arhivu? Ali ima župnija posodobljen inventarni zapisnik? Kako se sklepajo in kje se hranijo najemne in kupoprodajne pogodbe? Ali je bilo za vsako večjo prodajo ali investicijo (nad 7.000 evrov) pridobljeno soglasje škofijske gospodarske komisije ali svéta (nad 70.000 evrov) (prim. Sporočila slovenskih škofij 6/2015, str. 113, Sprememba najvišje in najnižje vsote za odtujitev premoženja)? Podobno pri predelavah ali preurejanjih stavb dovoljenje škofijskega umetnostno-gradbenega sveta? Ali pri odločitvah oziroma načrtovanju investicij in upravljanja premoženja sodelujejo tudi ključarji oz. župnijski gospodarski svet? Kako je z najemninami, danimi in prejetimi posojili ali vlaganji? Kje in kako hrani župnijski denar? Kako ima župnija urejeno vodenje računovodstva? Župnik naj dekanu predstavi poročilo o poslovanju s t. i. pastoralnim fondom. Ali je bilo na škofijo oddano poročilo o finančnem poslovanju župnije v preteklem letu? Kako so bili z njim seznanjeni župljani? Kaj je bilo narejeno v zadnjem letu in kakšni so načrti za naprej? Kako so prihodnje večje investicije utemeljene, kdo je zanje dal mnenje ali soglasje? Ali imajo prihodnje investicije finančno kritje? Ali ima župnija odprte kakšne pravne ali upravne postopke na upravnih enotah, sodiščih ali drugih ustanovah? Katere?
- Stavbe
Dekan se z župnikom sprehodi po cerkvenih stavbah, da ugotovi, kako so vzdrževane (streha, zidovje, odvodnjavanje, okna, vrata, sanitarije …).
Pozanima se tudi, kje in kako so stavbe ustrezno zavarovane.
Triletni ciklus
Začne se prvo leto po redni birmi.
Leto A
V ospredju je področje oznanjevanja. Kako je poskrbljeno za osnovnošolsko katehezo? Kako je s pripravo na birmo in kako je poskrbljeno za mlade po birmi?
Kako je z mladinsko ali študentsko pastoralo? Ali so povabljeni k sodelovanju animatorji na različnih ravneh? Kako je poskrbljeno za njihovo spremljanje in oblikovanje?
Ali je v župniji oratorij ali podobna ponudba za mlade? Ali imajo mladi možnosti, da se udeležujejo srečanj in duhovnih vaj? Ali obstaja kaka oblika nove evangelizacije, kateheza odraslih?
Kako je z družinsko pastoralo? Ali je v župniji zakonska skupina in kakšne so izkušnje z njo? Kdaj in kje najde župnik možnost priti v stik z družinami?
Kako je v župniji poskrbljeno za verski tisk in vzgojo za pravilno spremljanje medijev? Kako je z župnijskim glasilom? Kako je s spletno stranjo župnije?
Kdaj je bil nazadnje v župniji misijon oziroma kdaj in kako ga načrtujejo? So tudi odrasli v župniji dovolj obveščeni o ponudbi za duhovne vaje, tečaje, predavanja?
Leto B
V ospredju je bogoslužje. Kako je poskrbljeno za lepo nedeljsko bogoslužje? Koliko so k temu pritegnjeni sodelavci: bralci, pevci, ministranti, izredni delivci obhajila …? Jim je omogočeno izobraževanje?
Kako je poskrbljeno za ustrezno pripravo na prejem zakramentov? Kako se na krst otroka pripravijo starši in botri? Kako otroci in njihovi starši na prvo obhajilo? Kako je s pripravo na birmo in kakšno je versko življenje po njej? Kako je s pripravo zaročencev in kako obhajajo poroke? Kako spodbujajo družinsko molitev? Kako se podeljujejo posamezni zakramenti? Kako je poskrbljeno za spovedovanje in maziljenje? Koliko molijo za duhovne poklice? Kako je s skupno molitvijo? Kako z adoracijo? Ali je molitvena skupina, svetopisemska skupina …? Kako je urejena župnijska cerkev in podružnice?
Leto C
V ospredju je diakonija. Ali deluje župnijska Karitas? Če ne, kaj so vzroki za to?
Kako je z obiski bolnikov doma ali v bolnišnicah? Kako je poskrbljeno za pastoralo ostarelih doma ali v domu starejših občanov? Ali se že mladi uvajajo v karitativno dejavnost?
Kako deluje ŽPS, kolikokrat se sestaja, kakšen je način dela? Kako je z župnijskim gospodarskim svetom? Ali ima vsaka cerkev ključarje, imajo ti veljavno potrditev s škofije?
Kako je s kategorialno pastoralo v župniji: izobraženci, katehumeni, obrobni, mlade družine …)?
Kako se župnija vključuje v pastoralno življenje dekanije (udeležba na raznih skupnih srečanjih in prireditvah)? Kaj bi župnija še potrebovala od dekanije, kaj ji lahko sama ponudi?
Podlaga za pogovor dekana z župnikom o teh vprašanjih je župnikovo pisno poročilo o zgoraj navedenem, ki ga ta pred srečanjem pripravi v 4 izvodih (za župnijski arhiv, dekana, arhidiakona, nadškofijo).
Št.: 539/18
V Ljubljani, dne 4. maja 2018
msgr. Stanislav Zore OFM
nadškof