Prvo nedeljo po binkoštih kristjani praznujemo praznik Svete Trojice! Hkrati se s to nedeljo v cerkvenem letu začenja “čas med letom”, ki traja do nedelje Kristusa Kralja, to se pravi do konca cerkvenega leta. Na nedeljo Svete Trojice obhajamo najbolj središčno skrivnost naše vere – skrivnost presvete Trojice! »To je skrivnost Boga v njem samem.« (KKC 234) Za resnico o Sveti Trojici velja: “Bog ni več osama, temveč krog ljubezni v darovanju in vračanju daru: Oče, Sin in Sveti Duh.” (papež Benedikt XVI.)
S skrivnostjo Svete Trojice so se ukvarjali že mnogi teologi. Neka zgodba goviri o velikem cerkvenem učitelju sv. Avguštinu, kako je dneve in dneve razmišljal o skrinvosti Svete Trojice. Utrujen od razglabljanja se je podal na sprehod ob obali. Tam je zagledal dečka, ki se je igral na pesku in izkopal jamico. V roki je držal lepo školjko. Ko ga je Avguštin vprašal, kaj bo naredil z njo, mu je odgovoril, da bo prelil morje v svojo jamico. Avguštin se je zasmejal. Potem se je zamislil nad dejanjem otroka in spoznal, da sam počne nekaj podobnega. On hoče vedno skrivnost zaobjet z majhnim in omejenim razumom. Takrat mu je postalo jasno in je postal ponižnejši.
Na Pastoralni službi smo o vsebini praznika Svete Trojice oblikovali premišljevanje Sveta Trojica – Občestvo ljubezni (PPS).