Župnije v Cerkvi na Slovenskem so leta 2012 stopile v proces načrtovanja, ki je voden s krovnim dokumentom Pridite in poglejte. Na začetku vsake takšne poti pa je potrebna analiza. Pričujoča knjiga z naslovom Župnije v dekaniji Ljubljana – Moste prinaša analizo župnij dekanije Ljubljana – Moste. V knjigi so prikazani trendi verske prakse v dekaniji Ljubljana – Moste v letih od 1965 do 2012; prikazane so tudi pomanjkljivosti duhovnikov in laikov, zaradi katerih po mnenju članov ŽPS v dekaniji Ljubljana – Moste župnijske skupnosti še niso takšne, kot je želel pred pol stoletja 2. vatikanski koncil; prikazani pa so tudi predlogi članov ŽPS za odpravo izpostavljenih pomanjkljivosti pri duhovnikih in laikih, in to na treh ravneh: predlogi na ravni krščanske družine, župnijske skupnosti in škofije (dekanije). Naša raziskava je pokazala, da tudi za župnije v dekaniji Ljubljana – Moste veljajo izzivi (problemi), ki jih izpostavlja dokument Pridite in poglejte, vendar v nekoliko drugačnem vrstnem redu.

 

Brigita Perše. Župnije v dekaniji Ljubljana – Moste. Občestva na poti načrtovanja Pridite in poglejte. Raziskave RIM 1. Ljubljana: Pastoralna služba – Angla, 2014.

 KNJIGI NA POT (Predgovor izvezet iz knjige)

Dekanijska srečanja članov ŽPS v ljubljanski nadškofiji potekajo že vrsto let. V okviru tovrstnega srečanja v dekaniji Ljubljana – Moste je gostja, dr. Brigita Perše, zbranim duhovnikom in laikom predstavila njihove župnije in dekanijo v luči perspektive statističnih kazalnikov zadnjih skoraj 50 let. Sredi procesa pastoralnega načrtovanja, v katerega je Cerkev na Slovenskem vstopila leta 2012 s krovnim dokumentom Pridite in poglejte, avtorica v pričujočem delu podaja analizo stanja župnij dekanije Ljubljana – Moste. V slednji se s prikazom trendov verske prakse podrobneje zadrži pri versko-pastoralnem stanju v župnijah dekanije Ljubljana – Moste in sicer tako na osnovi statističnih podatkov kot tudi mnenja udeležencev oziroma članov ŽPS.

Analiza stanja na podlagi statističnih podatkov je dober prvi korak pastoralnega načrtovanja, h kateremu nas spodbuja krovni dokument, zato bi si želeli, da bi bili na podoben način obdelani tudi statistični podatki drugih dekanij naše nadškofije. V nadaljnjih korakih pastoralnega načrtovanja ne smemo prezreti, da »nove evangelizacije« ni brez »novih binkošti« in da načrtovalno delo ni zgolj sad naših lastnih moči, pač pa pri slednjem potrebujemo razsvetljenje Svetega Duha, da bi znali prepoznavati znamenja časa, v katerem živimo, in našo vlogo pri njihovem uresničevanju. 

Igor Dolinšek, voditelj Pastoralne službe v Ljubljani