Od 7. do 28. oktobra 2012 je v Rimu potekalo 13. redno splošno zasedenje škofovske sinode pod geslom Nova evangelizacija za posredovanje krščanske vere. Celotno dogajanje je bilo osredotočeno na iskanje (novih) načinov posredovanja evangelija ljudem v krajih in deželah, kjer je vera v Jezusa Kristusa bodisi neosebna bodisi za osebo Jezusa Kristusa ljudje še niso slišali.

Delovno gradivo (Insturmentum laboris) za zasedanje je v več jezikih dostopno na spletni strani http://www.vatican.va/roman_curia/synod/index.htm, v slovenskem jeziku pa so povzetki  dostopni na spletni strani slovenskega uredništva Radia Vatikan.

V zadnjih desetletjih se je vedno bolj pokazala nuja po novi evangelizaciji, kar sta opazila že Benediktova predhodnika Pavel VI. in Janez Pavel II.. Pavel VI. je napisal apostolsko spodbudo o evangelizaciji Evangeli nuntiandi, medtem ko ta tema zaznamuje celotno papeževanje blaženega Janeza Pavla II.

Benedikt XVI. je temo o novi evangelizaciji postavil za prioriteto katoliške Cerkve z besedami: »Med zasedanjem sinode je bila večkrat poudarjena potreba, da ponudimo evangelij osebam, ki ga slabo poznajo ali pa so se celo oddaljile od Cerkve. Večkrat je bila omenjena nujnost nove evangelizacije tudi na Bližnjem vzhodu. Ta tematika je dokaj razširjena predvsem v deželah z starodavno krščansko tradicijo. Nedavna ustanovitev Papeškega sveta za spodbujanje nove evangelizacije, je odgovor na to globoko potrebo. Zato, potem ko sem se posvetoval s škofi vsega sveta in potem ko sem slišal mnenje Rednega sveta tajništva redne škofovske sinode, sem odločil posvetiti naslednje redno zasedanje sinode leta 2012 naslednji temi: ‘Nova evangelizatio ad christianam fidem tradendam’, Nova evangelizacija za posredovanje krščanske vere.«

***

Škofovska sinoda je zborovanje z različnih delov sveta izbranih škofov, ki se ob določenih časih zberejo, da pospešujejo tesno povezanost med papežem in škofi ter z nasveti pomagajo pri skrbi za ohranjanje in rast vere in nravi, pri ohranjevanju in utrjevanju cerkvene discipline, pa tudi pri pretresanju vprašanj, ki zadevajo delovanje Cerkve v svetu. (ZCP kan. 342)

Škofovska sinoda ima pravico razpravljati o vprašanjih, ki jih je treba premisliti, in izraziti želje, ne pa o njih odločiti ali o njih izdati odloke, razen če jim je za določene primere rimski papež dal oblast odločiti, in mora v tem primeru sklepe sinode potrditi. (ZCP kan. 343)

Škofovska sinoda je neposredno pod oblastjo rimskega papeža … (ZCP kan 345)

Škofovska sinoda se more zbrati na splošnem rednem ali izrednem zborovanju, na katerem se namreč razpravlja o stvareh, ki se neposredno tičejo blagra vse Cerkve, ali tudi na posebnem zborovanju, na katerem pa se razpravlja o stvareh, ki se neposredno tičejo določene ali določenih regij. (ZCP kan. 345)

Škofovsko sinodo, ki se zbere na splošnem izrednem zborovanju, da bi razpravljala o stvareh, ki zahtevajo hitro rešitev, sestavljajo člani, katerih večina so škofje, ki se določijo po posebnem pravu sinode zaradi službe, ki jo opravljajo, druge pa neposredno imenuje rimski papež; tem članom se pridružijo nekateri člani kleriških redovnih ustanov, ki se izvolijo po določbi istega prava. (ZCP kan. 346, 2)

 

Poročilo iz zasedanja škofovske sinode:

  • 7. 10. – Začetek zasedanja škofovske sinode – Slovesno somaševe in papeževa homilija
  • 9. 10. – Poziv k zakramentu sprave in novi ponižnosti Cerkve
  • 10. 10. – Vloga žensk v Cerkvi, ekologija in pričevanje vere
  • 11. 10. – Nagovor anglikanskega nadškofa Williamsa
  • 12. 10. – Krščanstvo je vedno novo (papež škofom); Predsednik SŠK v Rimu
  • 16. 10. – Vprašanje o vlogi katoliških šol
  • Sinodalni očetje zaključujejo prvi teden zasedanja
  • 18. 10. – Začela se je priprava predlogov po skupinah
  • 22. 10. – Predstavljen osnutek sporočila sinode: Osnutek sinode se začne s podobo o prazni amfori, ki jo je treba napolniti s čisto vodo, ki daje življenje. Gre za simboliko, ki govori o žeji in hrepenenju po Bogu, zaprtima v srce današnjega človeka. Obenem kaže na evangelizacijsko poslanstvo Cerkve in njeno nalogo, da stopi naproti človeštvu, tako kot je to pri vodnjaku storil Kristus s Samarijanko. Besedilo brez pesimističnega, a odločnega in neposrednega tona govori o težavah in tudi izzivih, pred katere je postavljena nova evangelizacija. Poudarja, da oznanjevanje evangelija vključuje vso Cerkev. Ne gre za izumljanje novih strategij evangeliziranja, kajti evangelij ni nek proizvod na trgu. Treba pa je odkriti načine, kako ljudi današnjega časa približati Jezusu. K tej zavzetosti osnutek sporočila poziva vse cerkvene in družbene stanove: družine, mlade, politike, posvečene osebe, duhovnike, škofe in mnoge druge, se jim zahvaljuje in spodbuja pri njihovem delu. Izpostavljen je tudi pomen medverskega dialoga, karitativnosti, vzgoje in izobraževanja. Osnutek se sklene s poudarkom, kako pomembno je, da kristjani z vero premagajo strah in pogumno ponesejo evangelij po vsem svetu, ki kljub vsem nepravilnostim in izzivom, ostaja Božje stvarstvo.
  • 23. 10. – Predstavljena zadnja verzija predlogov o novi evangelizaciji
  • 26. 10. – Sprejeto sporočilo sinode Božjemu ljudstvu
  • 27. 10. – Papež ob sklepu sinode: Gremo naprej z Gospodovo pomočjo
  • 28. 10. – Papeževa homilija ob zaključku sinode: »Nova evangelizacija je namenjena vsem razsežnostim življenja Cerkve. V prvi vrsti je namenjena redni pastorali, ki jo mora bolj poživljati ogenj Svetega Duha, da bi se vnela srca vernikov, ki redno obiskujejo skupnost ter se zbirajo na Gospodov dan, da bi se nahranili z Njegovo Besedo ter s kruhom večnega življenja. Ob tem bi rad poudaril tri pastoralne smeri, ki so na sinodi prišle na dan. Prva je glede zakramentov uvajanja v krščanstvo. Ponovno je bila potrjena zahteva, da se s primerno katehezo spremlja pripravo na krst, birmo in evharistijo. Prav tako je bila poudarjena pomembnost zakramenta pokore, zakramenta Božjega usmiljenja. Gospodov klic k svetosti, namenjen vsem kristjanom, gre preko te zakrementalne poti, saj je bilo večkrat omenjeno, da so resnični nosilci nove evangelizacije prav svetniki. Ti namreč govorijo vsem razumljiv jezik in sicer z zgledom svojega življenja ter z deli dejavne ljubezni. (…) Nadalje je nova evangelizacija bistveno povezana z misijoni ad gentes, je sveti oče začel razlagati drugo razsežnost nove evangelizacije (…) »Tretji vidik pa je namenjen krščenim osebam, ki ne živijo krstnih obljub. (…) Cerkev namenja posebno pozornost njim zato, da bi pri ponovnem srečanju z Jezusom Kristusom, na novo odkrili veselje vere ter bi se vrnili k verskemu življenju v skupnosti verujočih. Poleg pastoralnih metod, ki so vedno v veljavi, pa Cerkev išče nove načine tako, da odkriva nov jezik, primeren različnim svetovnim kulturam, s katerim predlaga Kristusovo resnico v drži dialoga in prijateljstva, ki imata svoj temelj v Bogu, ki je ljubezen.« Sveti oče je nadalje dejal, da Cerkev na različnih koncih sveta to že udejanja z mestnimi misijoni, z Dvoriščem za pogane, s celinskimi misijoni in drugimi pobudami.