Letos smo na pastoralnem tečaju razmišljali o pastorali družin od krsta do vpisa v šolo. Psihologi menijo, da je prvih sedem let otrokovega življenja odločilnih. Zato je pomembno, da mladim staršem pomagamo pri vključevanju v občestvo in posredovanju vere v tem obdobju.

 

Te dni smo okrog cerkve delali drenažo. Od nekdaj so starejši učili, da je za zdravje človeka pomembno, da ne teče po njem in ima suhe noge, prav tako je tudi pri objektih. Najprej je treba poskrbeti za streho in temelje, ostalo lahko pride kasneje. Če to primerjavo uporabimo za Cerkev, naše občestvo, vero, pomeni, da je najprej treba poskrbeti za zdrav temelj. To je naš živ odnos z Bogom. Poskrbeti pa je treba tudi za streho, ki nas varuje pred škodljivimi vplivi okolja (prim. Ef 6,10-17). To so napadi hudega duha, škodljivi vplivi medijev, okolice … Papeževa apostolska vzpodbuda Radost ljubezni je res najprej namenjena zakoncem, a hkrati tudi nam duhovnikom. Upadanje nedeljnikov, razpadanje družin, težaven verouk, negativna slika Cerkve v občilih … lahko duhovnike navda z malodušjem in pasivnostjo. Tako pa ni mogoče oznanjati evangelija. Zato je potrebno stalno nalagati na ogenj zavzetosti in navdušenja, da ta ne ugasne. Vsak si želi radostnega srca. Radost nam lahko podari le Gospod, zato je stalna povezanost z njim ključ za vso duhovniško poslanstvo. Slomšek je zapisal: »Če hočeš druge vneti, moraš sam goreti.«

 

V nedeljo smo v župniji pripravili srečanje jubilantov. Najmanj je mladih parov, pa še med temi prihaja do ločitev. Pred kratkim smo imeli letniško srečanje strojnih tehnikov. Sošolec, s katerim sva se največ družila, je uspešen podjetnik z 10 zaposlenimi. A njegovo srce je zaskrbljeno. Pred leti ga je zapustila partnerica, ki mu celo otežuje stike s hčerko. Uspehi v karieri nikoli ne morejo nadomestiti izgube v družinskem življenju. Malo pred tem se mi je potožil dober prijatelj, da ga je zapustila žena, s seboj je vzela hčer in živi pri drugem. Ne more razumeti in ne ve, kaj v danem primeru sploh lahko stori za njun odnos, za otroka, za njihovo razpadlo družino. Občasno se slišiva. Ljudje v takih situacijah potrebujejo pomoč, da jim nekdo stoji ob strani. Tudi pomoč duhovnika. A tudi mi se v podobnih primerih verjetno sprašujemo, kaj sploh lahko storimo. Molitev je vedno tista, ki nas razpoloži za sprejemanje Božje volje. Je mogoče narediti še kaj? Prepričan sem, da so zakonske skupine velik dar in naše poslanstvo je, da čimveč zakoncev povežemo v zakonskih skupinah. Bolečina ob razpadlih družinah me še bolj utrjuje v prepričanju, da je treba skrbno pripraviti srečanja jubilantov, slaviti Boga in se zahvaljevati za vse tiste pare, ki so zmogli v ljubezni in potrpežljivosti vztrajati vsa ta leta. Tudi razvezanim Cerkev v zadnjem času namenja več pozornosti.

 

Duhovniki se moramo varovati skrajnosti. To je na eni strani brezbrižnost, da z mladimi zakonci in družinami nimaš nobenega pravega stika. Da jih sploh ne poznaš, da sploh ne veš za njihove radosti in njihove težave. Jezus pravi, jaz in Oče sva eno (Jn 10,30). Kakor je Oče ljubil mene, sem tudi jaz ljubil vas. Ostanite v moji ljubezni! (Jn 15,9) Zgled sem vam namreč dal, da bi tudi vi delali tako, kot sem jaz vam storil (Jn 13,10). Pomanjkanje duhovnikov nam tukaj ne gre na roko, pomeni namreč, da bo en duhovnik imel več župnij, ljudi v eni izmed mnogih župnij bo slabše poznal in imel za njih manj časa. Velik vzor mi je pokojni župnik Martin Panič. V zimskem času je organiziral srečanja družin ob večerih po vaseh. Srečanja so bila sestavljena iz molitve, kateheze, družabnosti. Vsak dan je obiskoval družine, posebno tiste z malimi otroki, in s tem ohranjal povezanost. Ali pa nedavno umrli župnik Ivan Krajnc. Nazadnje sva se srečala, ko je kljub bolezni organiziral romanje za moške, ki so svojim ženam z romanja prinesli rožni venec.

Druga skrajnost je, da gremo predaleč. Spominjam se, kako smo kot mladi kaplani bili povabljeni, da bi z bogoslovci podelili svoje prve kaplanske izkušnje. Eden izmed kaplanov je pripovedoval, kako je v njegovi župniji nek par imel krizo. Kaplan se je zadeve lotil sistematično. Zaslišal je vse sosede, kaj se pri tej hiši dogaja. Potem je o viru težav povprašal tudi zakonca. Analiziral je stanje in predvidel ukrepe, da se zadeva reši. V nekem trenutku sta mu zakonca soglasno predlagala: »Gospod kaplan, kaj ko bi se midva sama o tem pogovorila.« Vsi smo mu zaploskali.

 

Scott Hahn, spreobnjenec iz protestantizma, priznani profesor in družinski oče, vabi duhovnike na biblični seminar. Takole pravi. Duhovniki nam laikom (ovcam) toliko dajete, dovolite, da tudi mi kaj naredimo za vas. S tem je opozoril na vzajemno sodelovanje in skrb. To se mi zdi primerna pot tudi pri nas. Tako kot sta bila Marija in Jožef blizu Jezusu, bodimo tudi mi blizu mladim staršem.

 

Duhovnik ob mladih starših – Mariji in Jožefu, Meditacija za dekanijsko rekolekcijo, december 2018

Pripravil: Damjan Kejžar, Sv. Peter pod Svetimi gorami