Zlatomašnik o duhovniških rekolekcijah

Na začetku pastoralnega leta je prav, da se duhovniki vprašamo, kaj nam pomeni rekolekcija. Meni pomeni veliko. V petdesetih letih (razen v času provincialne službe) sem se je udeleževal redno, ker mi veliko pomeni, ko smo duhovniki skupaj.

Nekateri duhovniki se izgovarjajo, da nimajo časa, kaj pa dobim na rekolekciji, se vprašujejo drugi. Moj odgovor: tisti, ki mu duhovniška družba nekaj pomeni, bo vedno našel čas. Po zakonitosti skupin je treba vsaj enkrat mesečno negovati skupinsko dinamiko. Tisti duhovniki, ki se rekolecijam izogibajo, se prej ali slej oddaljijo dekanijskemu zboru.  

   

Izguba časa?

Res, če se samo vprašuješ, kaj ti rekolekcija lahko da. Ko začneš razmišljati v obratno smer: kaj lahko sam dam mojemu duhovniškemu zboru! Če svoje uspehe, pa tudi neuspehe podarim svojim sobratom, me to osrečuje in bogati. Zakaj govorijo samo eni, logično, če se drugi nič ne potrudijo.

   

Osrednja točka rekolekcije je meditacija

Če duhovnik, ki poda meditacijo, ni premeditiral osnutka, potem je jasno, da nekateri dremljejo in seveda je jasno, da ni vprašanj in izzivov. Rečeno mi je bilo naj spomnim, da k meditaciji spada kratka lectio divina. Da bo učinkovita, moramo vsi sodelovati.

    

Od smokvinega drevesa se učite (Mt  24,32-35)

Smokvino drevo pa naj vas nauči: kadar postane njegova veja že muževna in listje odganja, veste, da je poletje blizu. Tako tudi vi, kadar boste videli vse to, vedite, da je blizu, tik pred vrati. Resnično vam povem, ta rod ne bo prešel, dokler se vse to ne zgodi. Nebo in zemlja bosta prešla, moje besede zagotovo ne bodo prešle.

Nekaj trenutkov tihote, da »slišim«, katero sporočilo se me dotakne.

 

Vsi podamo svojo sporočilo v enem ali dveh stavkih…. Po vrsti.

Ali odgovorim na vprašanja.

  • Kje vidim brstenje v Cerkvi, župniji…
  • Kaj je prazno smokvino drevo…
  • Ali je blizu poletje ali se približuje zima v tem našem času.

(ne delamo nobenih povzetkov ali refleksij – vsi smo dali najboljše) ….

 

 O ČEM MORAMO PREMISLITI V NOVEM PASTORALNEM LETU? 

  1. Začetek veroučnega leta je priložnost, da molimo tudi za blagoslov našega pastoralnega dela.
  2. Pred leti smo se učili načrtovati in delati programe. Od tega prevelikega načrtovanja ni bilo veliko sadov. Spoznali pa smo, da nas vedno povozi čas, če ne naredimo vsaj okvirnih načrtov za pastoralne projekte.
  3. Srečanje voditeljev ali animatorjev skupin je skoraj nujno. Prav je, da do določenega časa pripravijo svoje načrte, najboljše je, da vsak svoje predstavi na tem srečanju.
  4. Srečanje pastoralnih delavcev v župniji je blagoslov saj se dogovorimo o vseh tekočih zadevah pastorale. Tu lahko predstavimo svoje ideje, svoje pomisleke in premike v pastorali. Obenem si razdelimo področja dela, za katera bomo po svoji vesti odgovarjali.
  5. Ker je prva rekolekcija v pastoralnem letu, je prav, da zopet pregledamo že sprejete pastoralne dogovore, saj so nekateri duhovniki na novo prisotni in ne poznajo vseh dogovorov. Kako lepo je, če se duhovniki dogovorjenega tudi držimo. Vsi vemo, kako vernike bega, če je v eni župniji tako v drugi drugače (npr. krsti idr.).
  6. Razporeditev služb znotraj dekanije je pristojnost dekanov.

 

Spoštovani bratje duhovniki!

Ni lepšega, kot je sožitje v družini, župniji in med ljudmi.

Ljudje, verniki, tudi čutijo, če je med nami, duhovniki, sožitje. Postavimo temelje sožitja v tem pastoralnem letu, da bodo naši verniki čutili  »kako lepo je in prijetno, če bratje (duhovniki) prebivajo skupaj« – so Kristusova skupnost.

 

 

Meditacija za dekanijsko rekolekcijo, september 2018

Pripravil: p. Tarzicij Kolenko OFM Conv