Duhovnike ljubljanske nadškofije smo poprosili, naj v nekaj stavkih zapišejo – če je le mogoče, naj njihovo pričevanje ne presega petih vrstic – kaj njim osebno pomeni Jezus Kristus: Zakaj ste navdušeni nad Jezusom Kristusom oziroma zakaj verujete …? Objavljamo vseh štirinajst pričevanj, in sicer v takem vrstnem redu, kot so prispela na e-naslov Pastoralne službe. Pri vsakem posebej je začutiti, da je bilo pisano iz srca srcu, zato je vsako pričevanje vredno posebne meditacije.
Pričevanja: »Zakaj ste navdušeni nad Jezusom Kristusom oziroma zakaj verujete?«
»Jezus mi pomeni osebo – TI, brez katere si ne predstavljam življenja. Mi je smisel in cilj ter smoter mojega delovanja. Iz tega tudi izhaja moja osebna vera, ki jo hranim z odnosom s Tijem v molitvi in zakramentih. Samo zato, ker poznam Ti in ker verujem v Njega, mi je smiselno vztrajati na poti, na katero sem bil poklican.« (p. Krizostom Komar OFM)
»Za novomašno geslo sem izbral Petrovo izpoved vere v Jezusa: ‘Ti si Kristus, Sin živega Boga’ (Mt 16,16). Jezus Kristus mi pomeni največ. Doživljam ga kot odrešenika, prijatelja in vodnika na duhovniški in življenjski poti. Ko sem sam – kot duhovnik velikokrat, – doživljam njegovo bližino. Brez tega doživljanja ne bi mogel biti duhovnik, brez ljubljene osebe, ki je vedno s teboj.« (Peter Nastran)
»Kristus mi je preprosto zgled in merilo za krščansko življenje. Ko v različnih trenutkih življenja ne vem, kako se odločiti, kaj svetovati, se skušam postaviti v njegovo vlogo, kaj bi on naredil. Če to zmorem, se ne bojim, da bi naredil napako. Vem, da je z menoj in me ima rad, kljub mojim slabostim!« (Peter Pučnik SDB)
»… Zato, ker je edini, ki ima odgovor na vprašanje smisla življenja. To, kar je učil, je tudi živel. Najbolj prepričljiv odgovor je v Petrovi izpovedi, ki jo začne z vprašanjem: ‘Gospod, h komu pojdemo? Besede večnega življenja imaš!’ Cerkev, njegova odrešenjska ustanova, preživi vse nasprotnike.« (Alojzij Grebenc)
»Samo nekaj besed: če ne bi verjel v Kristusa, sploh ne bi odgovoril, ne v eni ne v petih vrsticah. On mi je vse!« (p. Anton Jerman OFM)
»Vsak dan se mora človek s kom pogovoriti, koga pozdraviti, se komu nasmehniti, pa tudi s kom živeti. Moj sopotnik je Jezus Kristus. Bolj me pozna kot jaz samega sebe in bolj mi je zvest, kot sem sam sebi. Pomeni, da me ne pozabi, ko ga jaz pozabim, in takrat, ko je vse sivo in vsakdanje, me preseneti s svojo navzočnostjo. Zelo cenim sobrate in imam rad ljudi, s katerimi delam, ampak nihče mi ni tako drag in blizu, kot mi je Jezus Gospod. On je zame največ od vsega.« (župnik Janez Ž.)
»Poznam Jezusa Kristusa iz predavalnice na Teološki fakulteti, Jezusa Kristusa iz oznanjevanja na župniji in Jezusa Kristusa ob življenjski preizkušnji. Eden in isti Jezus Kristus, ki se spušča od mojega razuma preko jezika do srca, ki je središče mojega življenja. Verjetno mora vsakdo izmed nas prehoditi to pot od vedenja do doživetja, da laže postaja verodostojna priča Jezusa Kristusa današnjemu človeku in svetu. Šele v življenjski preizkušnji odkrijem in doživim novega in drugačnega Jezusa Kristusa, ki prinaša Resnico na vsa življenjska vprašanja z moje Oljske gore, Kalvarije in iz groba. Ob Njegovem odgovoru postajajo vse človeške besede in čustva prazne in plitve. Le Jezusovo srce lahko odgovori mojemu srcu.« (Franci Alič)
»Morda sem v svoji veri še vedno premalo poglobljen v Jezusa Kristusa in posledično v svojih pridigah premalo kristološki. Duhovni boj me je z Jezusom zbližal, saj je tudi Jezus moral veliko pretrpeti. Jezus je moj Odrešenik in moj vzornik. Daje smisel mojemu življenju, saj tudi pri Jezusu križ ni imel zadnje besede, pač pa vstajenje.« (župnik Janez M.)
»Pri Jezusu me navdušuje in privlači, da je EDINI, da ni nikogar, ki bi bil Njemu tako podoben, da bi me lahko pridobil zase. Je kje oseba, ki se lahko z Njim primerja?« (p. Jože Kokalj DJ)
»Jezusa sem slovesno postavil na prvo mesto pred vse drugo, ko sem vstopil v semenišče in mi je oče rekel: ‘Če to narediš, v domačo hišo nimaš več vstopa.’ Na koncu življenja pa ga je Gospod čudovito pripravil na vstop v Očetovo naročje. Jezusa odkrivam vsak trenutek svojega življenja, v zadnjem obdobju na poseben način v vsakem bližnjem, saj mi je pot do Boga. Lahko rečem, da mi Jezus pomeni vse, ali bolje, v meni je goreča želja, da bi dosegel tako stopnjo življenja po veri.« (Dragan Adam)
»Jezus je vedno bolj moj Bog in moje vse. V njem živim in se gibljem vsak trenutek. On je z menoj ne samo po Božji besedi in zakramentih, temveč po vseh stvareh, ljudeh in dogodkih. V vsem me čaka in vabi, da odkrijem njegovo obličje in pot Življenja. To zavedanje njegove navzočnosti v meni in v vsem, kar biva, mi daje veselje nad življenjem in poslanstvom, tudi sredi preizkušenj in neuspehov, slabosti in nemoči. On je moj Sopotnik v svobodi, ki mi jo je pridobil s svojo smrtjo in vstajenjem. Vesel sem in hvaležen, ker me je izbral za svojega sodelavca pri graditvi kraljestva miru, pravičnosti in ljubezni.« (p. Ivan Platovnjak DJ)
»Kdor začenja premišljevanje s temo – in kateri duhovnik ali kandidat za duhovništvo bi jo mogel spregledati? – mora kot prvo stvar upoštevati relativnost in problematiko besede duhovnost. Ne nazadnje obstaja za kristjane le ena sama stvar: pripadnost veri, ki ljubi in upa, ali izpolnjevanje dvojne velike zapovedi. Načini, na katere je moč to doseči v različnih ‘stanovih’ in ‘poslanstvih’ Cerkve, pa so drugotna vprašanja. Če imamo torej glavni namen, srečati in spoznati Jezusa Kristusa, potem se srečujemo z nasprotji med različnimi duhovnostmi, ki jih postavimo eno proti drugim, skoraj tako, kakor če bi bile zaprte in samostojne realnosti in ne posamezni organi enega samega živega organizma, ki vsebujejo njim lastno edinstveno funkcijo le v redu skupnega po njihovi ločenosti, in ker so ohranjeni pri življenju samo zahvaljujoč pretoku krvi, ki jih, ko teče, razpršuje: prvega od drugega, …, od zadnjega – s tem jih oskrbuje in poživlja …« (kaplan Anton)
»Kaj mi pomeni Jezus iz Nazareta? Pri osebni izpovedi vere vanj si bom pomagal s Sončno pesmijo sv. Frančiška: ‘Jezus je zame kakor sonce, ki žari v velikem sijaju. Ob Jezusu verjamem, da sem tudi sam zvezda, ki se je preko njega spustila z neba, da bi se prepustili lepoti tega življenja. Jezus je zame kakor brat veter, ker diha z menoj, da sva en dih v enih pljučih, en duh v eni zgodbi. Jezus je kakor sestra voda in že kapljica njegove dobrote je zame dovolj, da potešim žejo po veselju do življenja. Jezus je zame kakor brat ogenj in hvala, da se lahko pogosto potopim v njegov ogenj. Jezus je zame kakor zemlja, ki me kakor mati hrani. Njegova hrana so Ljubezen, Beseda in zakramenti. Hvala, Jezus, ker mi odpuščaš. Tako me vedno znova rodiš!’« (p. Marjan Čuden OFM)
»Pred leti sem na vratih samotne cerkvice prebral: ‘Moliti pomeni: biti pred Njim in ga ljubiti.’ Dolgo mi je ta misel pomagala prihajati pred Jezusa v evharistiji in ‘ga ljubiti’. Ne da bi se prav zavedal, se je ta ‘drža človeka, ki ljubi Boga’, nagibala v hvaležno sprejemanje Jezusove ljubezni, kajti ‘On nas je prvi ljubil … do konca’. Pogosto sem pred Njim kakor tiha obala, ki jo v valovih obliva neskončno ljubeč Ocean zastonjske ljubezni.« (br. Štefan Kožuh OFMCap)
Vsa pričevanja so objavljena v Naši pastorali št. 42.
Hvala vsem duhovnikom (pričevalcem), da ste si vzeli čas in nas obogatili s svojo izkušnjo oziroma očaranostjo nad Jezusom Kristusom!