10. marec je dan, ki ga krščanska cerkev beleži kot dan mučenikov zaradi dogodka iz časa vladavine cesarja Licinija (308-324).
Dan mučenikov je spomin na štirideset rimskih vojakov, ki se niso želeli odreči krščanski veri in so raje izbrali mučeniško smrt. V pisnih zgodovinskih virih najdemo razlago dramatičnega dogodka: ujetih 40 krščanskih vojakov je bilo postavljenih pred izbiro, ali se odrečejo veri v Kristusa ali pa umrejo. Vsi so izbrali smrt. Ko so se še nahajali v zaporu, so napisali oporoko. V njej so zahtevali, da so po smrti skupaj pokopani v Sareimu pri Zeli (današnja vas Kyrklar v Mali Aziji, ki pomeni ravno število 40). Na koncu oporoke se je vseh 40 mučenikov tudi podpisalo. Njihova smrt je bila kruta. Umrli so v vodi, ki je zmrzovala. Ko so vsi umrli, so njihova telesa znosili iz mesta, jih sežgali in njihov pepel stresli v reko. Čeprav so bili ti »sveti mučenci« mučeni 9. marca, v času papeža Inocenta X., njihov god v zahodni Cerkvi obhajamo na 10. marca.
Tradicionalno moški na dan mučenikov prejmejo za darilo suhe slive, trnje in klobaso, ki naj bi služili kot nek simboličen opomin, da se mučeništvo v njihovem življenju še vedno dogaja.