Adventni čas je čas veselega pričakovanja. Kajti advent pomeni »prihod«, – in čakamo na Gospodov prihod.

V tem času že žarijo »majhne« luči, kot simboli upanja v temi. Sveče na adventnem vencu, adventne pesmi, ipd. so le drobceni zunanji znanilci.

S štirimi adventnimi nedeljami se vedno bolj približujemo praznovanju Božiča. So kot vrata, ki se odpirajo po vrstnem redu. Ti štirje tedni pred Božičem so priložnost za pripravo na Gospodov prihod z upanjem in kesanjem, zato je liturgična barva vijolična…

 

Iz zgodovine: Po vzorcu postne priprave na veliko noč so od 6. stoletja dalje uvedli advent kot pripravo na božič. Adventni post so začeli različno zgodaj, ponekod že po sv. Martinu. Zdaj je advent dolg 4 nedelje, tedni so pa včasih le trije.

 

ŠTIRI SVEČE

 

Zgodba pripoveduje o štirih adventnih svečah:

  • Prvi sveči je bilo ime MIR. Rekla je: »Ob vseh grozotah, nehvaležnosti in prepirih nima več smisla, da gorim. Nihče me ne upošteva.« In je ugasnila.
  • Druga sveča, ki ji je bilo ime LJUBEZEN, je prikimala prvi in dodala: »Iz mene se vsi norčujejo in me zlorabljajo. Tudi moja svetloba je neučinkovita.« In je ugasnila.
  • Tretja sveča z imenom VERA je pristavila: »Z menoj ni nič drugače. Govorim o bratstvu pa se v mojem imenu začenjajo vojne. Ljudje ne marajo več za Boga.« In tudi ona je ugasnila.
  • Četrta sveča pa je zasvetila močneje in spregovorila: »Ne tako! Ne tako! Dokler svetim jaz, še ni nastopil čas teme! Nagnite se k meni, sprejmite mojo svetlobo in  jo podarite ljudem.« Tej sveči je bilo ime UPANJE.