Stolnica je matična cerkev ljubljanskega škofa in materna cerkev vseh drugih cerkva v škofiji.

V Ljubljani je na mestu današnje stolnice vsaj v 12. stoletju ob Ljubljanici že stala cerkvica sv. Nikolaja, ki so jo postavili čolnarji in ribiči. Ta cerkvica je bila ob ustanovitvi ljubljanske škofije povzdinjena v stolnico (leta 1462). V 250 letih pa se je ta cerkev »utrudila« in »postarala«. Doživela je toliko predelav, da ni več ustrezala novim potrebam. Leta 1701 so začeli s podiranjem te cerkve.

Pobudnik nove baročne stolnice je bil stolni dekan in generalni vikar ljubljanske škofije Janez Anton Dolničar. Že med podiranjem pa so začeli na tesnem prostoru porušene ljubljanske stolnice zidati po načrtih jezuitskega arhitekta in slikarja Andrea Pozza novo škofijsko cerkev. Ta se je zgledoval po znameniti rimski baziliki »Al Gesù«.  Stavbo so dogradili v letih 1705 in1706. Cerkev je poslikal italijanski slikar Giulio Quaglio. Novo cerkev so slovesno posvetili 8. maja 1707. In tega dogodka se danes v hvaležnosti spominjamo.

  

 

 

 

 

 

 

Slika: Plošča na današnji stolnici v spomin stari ljubljanski katedrali.

 

 

Samo cerkev so nato umetnostno opremljali vse do današnjih dni. Sredi 19. stoletja so sezidali kupolo, ki jo je poslikal Matevž Langus. V tem svetišču so zapustili svojo sled veliki umetniki od Francesca Robba do Jožeta Plečnika.

Zadnja pridobitev so dvoja vrata: glavna, »slovenska« vrata in stranska »ljubljanska«, ki jih je ob svojem prvem obisku v Sloveniji blagoslovil papež Janez Pavel II. Reliefi na »slovenskih« vratih prikazujejo 1250-letno zgodovino krščanstva med Slovenci. »Ljubljanska« vrata pa predstavljajo ljubljanske škofe 20. stoletja: Leniča, Šuštarja, Pogačnika, Rožmana, Vovka in Jegliča, pod katerimi leži v zavoje povito Kristusovo telo, ki predstavlja na tisoče slovenskih mučencev, ki ležijo po znanih in neznanih grobiščih širom Slovenije. Škofje se s svojimi pastirskimi palicami dotikajo Jezusa, kar kaže na to da iz vere v vstalega Kristusa črpajo moč in blagoslov za svoje pastirsko poslanstvo.

Danes se zahvaljujemo za vse ljudi, ki so zgradili to čudovito svetišče, ga v dobrih treh stoletjih obnavljali in lepšali. Stolna cerkev sv. Nikolaja ni samo duhovno središče mesta in škofije, ampak tudi eden največjih spomenikov baročne umetnosti na Slovenskem.