Postni čas

Vsako leto se vrača postni čas, štiridesetdnevna duhovna priprava na obhajanje velikonočnih dogodkov.

Post začenemo s starodavnim obredom polaganja pepela na glavo kot znamenje ponižnosti in sprejemanja svoje omejenosti, tudi časovne, življenjske.Pepel je sad ognja, ki je gorel, simbol očiščenja. Spreobrni se in veruj evangeliju!

Čas šem je mimo. Odložiti je treba masko. Spet moramo pokazati svoj pravi obraz. Na pepelnico smo pričeli štiridesetdnevne duhovne vaje za vse kristjane. Duhoven je tisti, ki ljubi. Ljubezen pa ima konkretne izraze, zato skušajmo biti v postnih dneh bolj duhovni, bolj potrpežljivi z ljudmi, vljudni, dobri, ponižni in odpustljivi. V postnem času gremo ljudje sami vase, iščemo vire življenja, postavljamo vrednote na pravo mesto. S pepelom spokornosti smo zaznamovani, pa ne zato, ker bi obupavali nad življenjem, marveč v globoki veri, da nam postna spokornost odpira vrata do radosti velikonočnega jutra.

Postni čas je bil od vsega začetka čas intenzivne duhovnosti. Papež Leon Veliki je postni čas imenoval velike duhovne vaje vse Cerkve. Vse spokorne vaje so bile usmerjene na doživljanje Kristusove velikonočne skrivnosti. V tem času so skrbeli ne samo, da so več molili, temveč tudi, da so bolje molili, veliko so brali in razlagali Sveto pismo.

Post ima kot cilj izprazniti naše srce, da ga potem lahko napolnim z važnejšim. Potrebno je čiščenje duše, da strmimo za veličino, veličino za katero smo bili ustvarjen od Boga.

Post ni sam sebi namen. Je preizkušeno sredstvo duhovne askeze, ki nas skupaj z molitvijo in dajanjem miloščine lahko postavi v pravo držo do Boga in do ljudi. Odločilno za pravilno razumevanje posta je, da ga ne gledamo izolirano, ampak predvsem v povezavi z molitvijo.

Predlagane teme za petdnevni post na temo Izhoda iz Egipta:

CELOTA – Predlogi za petdnevni post (PPS)

Gospod, včasih se mi zgodi, da ti kdaj tudi takole govorim:

Gospod, saj bi prav rad služil, vendar le po urah.

Rad bi hodil za teboj, vendar ne zmeraj.

Rad bi sprejel tvoj križ, vendar ne pretežkega.

Rad bi kaj žrtvovat, vendar ne sebe.

Rad bi ljubil, vendar ne preveč.

Rad bi začel, vendar šele jutri.

Gospod, ne nehaš me nadlegovati,

tvoja usta še vedno sprašujejo: “Boš začel danes?”

Gospod, pomagaj mi v tem postnem času, da se ti bom znal popolnoma darovati in da s teboj ne bom trgoval!

POSTAJE KRIŽEVEGA POTA:

“Zunaj liturgije zakramentov in zakramentalov mora kateheza upoštevati oblike pobožnosti vernikov in ljudske religioznosti. Religiozni čut krščanskega ljudstva je v vsakem času našel svoj izraz v mnogovrstnih oblikah pobožnosti, ki obdajajo zakramentalno življenje Cerkve, kakor so češčenje relikvij, obiskovanja svetišč, romanja, procesije, križev pot, religiozni plesi, rožni venec, svetinjice itd.” (KKC 1674)

Pasion po Janezu (J. S. Bach) – Gospod, naš Vladar
Pasion po Janezu (J. S. Bach) – Gospodar, naš Vladar
Pasion po Janezu (J. S. Bach) – Velikonočno veselje

Trgovina z mirom, prijateljstvom, ljubeznijo …

Nekdo je šel mimo trgovine, na kateri je pisalo: »Mir, prijateljstvo, ljubezen…!« Ko je vstopil, je za prodajnim pultom našel Jezusa samega. Takrat je verjel, da je ponudba resnična. Rekel je: »Jezus, daj mi polno mero ljubezni, dovolj miru za vso našo družino, tri posode prijateljstva za moje sosede, s katerimi se prepiramo…!« Jezus je počakal, da je končal z naštevanjem, nato pa je rekel: »Prijatelj, tukaj ne prodajamo sadov, ampak samo semena!«

Jezus je bil za nas položen v grob kot seme, da bi med nami uspevala dobrota, mir, prijateljstvo! Če naša ljubezen ne raste, potem nismo prav sejali, potem je Jezus umrl zaman.

Jezusa slečejo – mama in oče se prepirata pred otroci

Oče in mama sta se prepirala pred otroci. Naenkrat je sredi prepira zazvonil telefon. Mama je dvignila slušalko in na drugi strani je glas vprašal: »Oprostite, kličemo iz uredništva znanega časopisa. Opravljamo anketo – Imate radi svojega moža?« Mama je bila pretresena in je dala slušalko očetu. Tudi njega je glas na drugi strani vprašal isto: »Imate radi svojo ženo?« Oče in mama sta se spogledala in oba je bilo sram. Kajti na drugi strani telefona ni bila urednica znanega časopisa, ampak njuna mala hčerka, ki je telefonirala iz sosednje sobe.

Jezusa slečejo in bilo ga je sram. Očeta in mamo iz zgodbe je bilo sram, ker se nista spoštovala. Naj bo z nami drugače – spoštujmo vsakega, še posebej ljudi s katerimi živimo!

Jezus umrje na križu – Pelikan

Pripovedujejo, da je pelikan zelo požrtvovalna ptica. Če ne najde hrane za svoje mladiče, si nakljuva prsi, da iz njih priteče kri in z njo nahrani svoje mladiče. Tako mladiči preživijo, pelikan pa včasih zaradi svoje požrtvovalnosti celo umre.

Jezus je tak pelikan. Umrl je za nas, da bi mi živeli. Ne samo svojo kri, pri sveti maši nam daje v hrano celo svoje telo. Naj nas ta nebeška hrana ne obdrži samo pri življenju, ampak nas tako opogumi, da se ne bomo ukvarjali samo s seboj. Naj nam da moči, da bomo kot Jezus čuteči in usmiljeni, blagi in usmiljeni. Božji ljubljenci naj bodo tudi naši ljubljenci. Jezus hvala ti za tvojo velikodušnost, hvala, ker si umrl za nas, da bi mi živeli!

Križ obsijan s soncem

Planinci so se napotili v Alpe, da bi uživali ob lepem razgledu. Toda v dolini je bila gosta megla, pa tudi hribi so bili zaviti vanjo. V upanju, da bo megla z višino izginila, so se napotili proti vrhu. Hodili so uro in več, toda megle ni bilo konec. Nasprotno! Bila je še gostejša kot v dolini. Ko so se že hoteli obrniti proti dolini, jim je prišel nasproti domačin. Vprašali so ga, ali je kaj upanja, da bo megla izginila. Domačin jim je odgovoril:

»Priti morate do križa, tam je povsem jasno.«

Tako je tudi bilo. Na vrhu je stal križ, obsijan s soncem; megle ni bilo. Nebo je bilo jasno, da so se videli sosednji vrhovi kakor na dlani.

[/fusion_builder_column][/fusion_builder_row][/fusion_builder_container]

Déli s prijatelji!