Poslani boste v svet, v katerem vas bodo eni nosili po rokah, drugi vas bodo zasmehovali in preganjali. A če boste skrbeli za to, da bo vaša posoda polna Kristusa in njegovega evangelija, boste v ta svet prinašali sporočilo vstajenja in odrešenja. In če se boste znali pred Kristusom vedno znova srečati tudi s seboj in svojo grešnostjo, bo tudi vas vedno potrjeval za ribiče ljudi.

Peter in Pavel sta vsak na svoj način in tudi oba skupaj močna spodbuda k premišljevanju o sebi, o svoji zvestobi Kristusovemu klicu in o načinu, kako odgovor na Kristusovo povabilo: »Hodi za menoj!«, živimo v svojih vsakdanjih odločitvah in delovanju.

Jezusova zahteva nas preseneča s svojo neizprosnostjo. Ali je mogoče, da naš Odrešenik od nas zahteva kaj takega? Ali res zahteva, da se moramo zaradi hoje za njim odpovedati vsem drugim vezem, odnosom in čustvom? Ali postati učenec odrešenja res zahteva popolno podrejenost Njemu, ki me odrešuje? Ali to ne pomeni izgubo samega sebe? Zahteve pa so povrhu vedno večje, vedno trše; za vsakim od pogojev, ki jih postavlja tistim, ki hočejo hoditi za njim, neizprosno poudari: ni mene vreden.

Duhovnik v stiski, duhovnik v dvomu, duhovnik v krizi. Kako realno je to! Vsi poznamo te trenutke iz svojega osebnega izkustva. Janez, ki je zaplesal, ko je prvič srečal Gospoda, se zdaj sooča z dvomi. In kaj stori? Ne ostane sam v ječi, ampak pošlje svoje učence k Jezusu, da povprašajo.

Od tedaj dalje je vsaka sveta maša sveti spomin na Božja dela v zgodovini odrešenja. Od izhoda iz Egipta, preko lakote in žeje v puščavi, do obljubljene dežele. Je spominjanje Božjega učlovečenja in njegovih triintrideset let med nami. Spominjamo se, da se nam je izročil ves in scela – s telesom in krvjo.

Iz poročil organizatorjev lahko vidimo, da so v tistih dneh množice romale na prizorišča srečanj s papežem. Vsega skupaj se je s svetim očetom srečalo več kot 300.000 prebivalcev Slovenije. Sam sem v tistem času spremljal Svetogorsko Kraljico s Svete Gore – zadnjič jo je zapustila med dramatičnimi dogodki druge svetovne vojne – na srečanje papeža Janeza Pavla II. s slovensko mladino v Postojni. Nisem mogel verjeti, koliko ljudi je prišlo pozdravit in počastit podobo Svetogorske Matere Božje na vseh poteh od Svete Gore do Postojne. Naslednjega dne je papež skupaj z mladimi praznoval rojstni dan in mladi so mu zato začeli prepevati »Happy birthday«, pa nas je duhovito takoj spomnil, da je mislil, da je prišel v Slovenijo; in smo mu zapeli po naše.