Dragi kandidati za stalne diakone. Trdno sem prepričan, da ste tudi vi, vaša poklicanost v stalni diakonat sad, ki je zrasel in dozorel iz take molitve. Danes boste na poseben način vstopili v vrste učencev, ki jih Jezus kliče k molitvi in prošnji. Vedno bolj mi je jasno, da prvo pastoralno delo, ki ga vrši Cerkev, niso različne akcije, v katerih se včasih skriva nekaj naše zagledanosti vase, da smo sposobni sami odgovarjati na vprašana ljudi in reševati njihove stiske in nemoč.

Kaj nam Grozde na poseben način govori za naš čas? Najprej, da moramo življenje vzeti v svoje roke. Da moramo prevzeti odgovornost za svoje življenje in za svoja ravnanja. Danes je skoraj da samo po sebi umevno, da za vse, kar se nam dogaja, poiščemo krivca nekje zunaj nas samih. Za moje težave in neprijetnosti so krivi moji starši, moji bratje in sestre, moje okolje … Kdo bi mogel zajeti vse krivce, na katere prelagamo svoja bremena

Na poseben način pa se mi nocoj, dragi bratje in sestre, postavlja vprašanje, kaj bomo mi kot kristjani izročili naprej. Seveda bomo našemu jutrišnjemu rodu izročili vse tisto, o čemer sem prej spregovoril. Vendar to ni dovolj. Naše krščansko izročanje ne more biti samo posredništvo med preteklimi in prihodnjimi rodovi na naši zemlji. Tudi naše krščanstvo, tudi moja vera mora zaznamovati izročilo, ki ga bomo posredovali naprej.

Zbrani nadovori nadškofa msrg. Stanislava Zoreta OFM ob velikonočnih bogoslužjih.

[…]

o je noč bedenja za Gospoda. To je noč, v kateri ne dovolimo, da bi nas tema preplavila, da bi nas prekrila, da bi nas posrkala vase, ampak slišimo Jezusovo povabilo: „Ostanite tukaj in bedite z menoj!“ (Mt 26,38). Pa tudi njegovo svarilo: „Bedite in molíte, da ne pridete v skušnjavo! Duh je sicer voljan, a meso je slabotno“ (Mt 26,41).

In spomni se, Jezus, tudi mene. Naj bom deležen tvojega pogleda, da tudi sam nikoli ne bom spregledal nikogar, ki ihti, ki se boji, nikogar, ki trpi in nikogar, ki umira. Daj nam pogled, v katerem bo kljub vsemu ostajalo živo upanje na veliko noč, upanje na tvoje in naše vstajenje, upanje, da bomo s teboj v raju.

Evharistija in duhovništvo sta neločljivo povezana. Po duhovnikih Jezus v evharistiji ostaja med nami, brez njih smo prikrajšani za njegovo evharistično navzočnost. Zato vas povabim, da Jezusu nocoj in vedno znova povemo tudi: Jezus, srčno želimo biti s tabo pri sveti daritvi, zato te prosimo, da nam podariš duhovnikov, po katerih boš uresničeval svojo obljubo, da boš ostal z nami vse dni, do konca svet. Stori to, ker te potrebujemo.

Naša naloga je, da pripovedujemo, da je Jezus Odrešenik, ki je zaradi nas in zaradi našega zveličanja prišel iz nebes, ki je trpel zaradi nas in zaradi naših grehov, ki je umrl in bil v grob položen in je tretji dan vsta

Ob Občnem zboru Škofijske karitas Ljubljana smo se zbrali v stolnici sv. Nikolaja, da bi se Bogu zahvalili za leto, v katerem so bili pred našo Škofijsko karitas postavljeni številni izzivi. Izziv je sicer beseda, ki je za človeka spodbudna, saj ga vabi ven iz vsakdanjosti, ven iz navajenosti, danes temu velikokrat rečemo ven iz cone udobja, ko pa govorimo o izzivih, ki so postavljeni pred dobrodelno dejavnost neke krajevne Cerkve, se moramo zavedati, da govorimo o ljudeh.