Bratje in sestre, zahvalimo se za svojo vero v Jezusa Kristusa, Odrešenika. Brez vere ne bi mogli sprejeti križa. Kajti, kdo pa se ne boji križa, trpljenja, preizkušenj, strahu, ponižanja, greha, negotovosti, bolečin in končno smrti. V veri v Jezusa, Križanega in Vstalega pa to zmoremo sprejeti in počastiti križ, kot znamenje odrešenja, kot znamenje zmage in večnega življenja. Tudi danes ga bomo počastili in se zahvalili Gospodu za vero, za njegovo daritev in za obljubljeni raj.

Na misel mi prihaja gesta, ki nas nagovarja v zelo intenzivnih človeških odnosih. Ko mama ali oče poklekneta pred svojega otroka, da mu pomagata zavezati čevlje – močna ljubezen do tega malega bitja, ki se v tej gesti uči, kdo je in kako je ljubljen. Še bolj pa, ko zaročenec poklekne pred zaročenko in jo prosi za roko. S tem ji hoče ne povedati, ampak pokazati, kako močna je njegova ljubezen in na kakšno mesto jo  ta ljubezen postavlja v njegovem življenju. Ko ljubezen ni zaigrana, ampak je pristna in čista, je na kolenih. Kdaj nas je ljubezen zadnjič spravila na kolena?

Dragi duhovniki, potrebujemo drug drugega. Potrebujemo talente, s katerimi je Bog obdaril vsakega posebej, potrebujemo vero drug drugega, potrebujemo pobožnost drug drugega, potrebujemo molitev drug drugega; potrebujemo pa tudi besedo drug drugega, potrebujemo pozornost drug drugega, potrebujemo spodbudo drug drugega, potrebujemo tudi opomin drug drugega. Drug brez drugega temu svetu in Božjemu ljudstvu, h kateremu smo poslani, ne moremo pokazati, kaj v resnici pomeni biti duhovnik in kakšen je v resnici duhovnik Jezusa Kristusa.

V mesec april smo vstopili sredi velikega tedna, ko bomo, preko velikega četrtka, petka in sobote prišli do velikonočnega slavja vstajenja našega Gospoda Jezusa Kristusa. Konec meseca pa obhajamo še dva praznika in sicer praznik sv. Marka, evangelista, v soboto, 25. aprila in sv. Katarine Sienske, sozavetnice Evrope, v sredo, 29. aprila. 

Seznam bogoslužij, ki jih bodo vodili ljubljanski škofje med velikonočnimi prazniki

Skrb za uboge je zato tisto vezivo, ki evangeliju daje verodostojnost – nič več ni govorjenje lepih besed in obljubljane boljše prihodnosti v neki nedosegljivi večnosti, ampak postane konkretno dejanje za konkretnega človeka.

Potrebujemo torej teologijo, ki išče odgovore na vprašanja in probleme, ki jih postavlja, pa ne samo postavlja, ki jih tudi ustvarja ta svet. Dobro moramo poznati svet, dobro moramo poznati okolje in pojave v njem, da bomo znali zaznati prava vprašanja in iskati odgovore nanje.

Mesec marec bo minil povsem v znamenju postnega časa. Kljub temu imamo dva praznika, v četrtek, 19. marca, slovesni praznik sv. Jožefa, v petek, 25. marca, pa slovesni praznik Gospodovega oznanjenja.

Verjamem, da nam bo ta film pomagal, da časa, predvsem pa odločitev ne bomo več presojali skozi ideološke plašnice in ukazano zgodovino, ampak bomo začeli slutiti, da so bili v dogajanje ujeti ljudje. Upam, da nam bo ta film pomagal, da se bomo kot narod počlovečili.