Na svečani akademiji 13. marca 2026 v okviru 17. Pučnikovega simpozija v Gradu v Slovenski Bistrici, je prof. dr. Janez Juhant prejel Pučnikovo priznanje za prispevek k razvoju demokracije v Sloveniji.
V prejšnjih letih so bili prejemniki Pučnikovega priznanja dr. Drago Štoka, dr. Ljubo Sirc, Dušan S. Lajovic, Justin Stanovnik, dr. Lovro Šturm, France Cukjati in dr. Anton Stres. Letošnjega prejemnika uglednega priznanja je razglasil predsednik Akademskega sveta Inštituta dr. Jožeta Pučnika, prof. dr. Matevž Tomšič, ki je tudi predsednik komisije, ki je nagrajenca izbrala. Poudaril je Juhantovo držo kritičnega intelektualca in aktivnega državljana. Prof. dr. Juhant je pronicljiv mislec, ki na subtilen način analizira aktualno dogajanje.

Predstavnik predlagatelja Zbora za republiko, g. Janez Podobnik, je prebral nominacijo, dr.Tomšič in mag. Iva Pučnik Ozimič, predsednica sveta Inštituta dr. Jožeta Pučnika, pa sta slavnostno podelila Pučnikovo plaketo
Nagrajenec zaslužni prof. dr. Janez Juhant je nagovoril udeležence Pučnikovega simpozija in poudaril, da je demokracija zahtevna, čeprav se zdi, je samodejen proces. To še posebej velja za tranzicijske družbe, pa tudi za ustaljene demokracije. Spoštovanje pravic osebe in vživljanje v drugega je zahtevno delo. To nas dostikrat žalosti, nas navdaja z malodušjem. Kristus pa nam je odprl vrata upanja. Brez vere v Krisusa, brez vere v Boga, težko shajamo drug z drugim ter tudi z državo. Poudaril je, da je razumevanje posameznika v družbenem nauku Cerkve temelj za demokratične procese. Zato je pomembno iskati temelje, ki so držali pokonci naše prednike. Prof. dr. Juhant je hvaležen Bogu in sopotnikom, da lahko po svojih močeh gradi boljšo družbo.
Nedvomno gre Pučnikovo priznanje za prispevek k razvoju demokracije v Republiki Sloveniji, v prave roke.

Zbor za republiko predlaga zaslužnega profesorja dr. Janeza Juhanta za dobitnika Pučnikove plakete za prispevek k razvoju demokracije v Sloveniji
 
Kratka utemeljitev :

Zaslužni profesor dr. Janez Juhant je velika osebnost slovenske družbe, ki jo več kot zadnjega pol stoletja bogati s svojo miselno, duhovniško, pedagoško, znanstveno in družbeno angažirano držo.
dr. Juhant  je filozofijo in teologijo študiral v Ljubljani. Leta 1974 je bil posvečen v duhovnika. Magisterij iz teologije in doktorat iz filozofije je opravil na Univerzi v Innsbrucku. Bil je redni profesor za filozofijo na Teološki fakulteti v Ljubljani; med letoma 1994 in 1999 tudi njen dekan. Še vedno je profesor na Evropski pravni fakulteti v Novi Gorici in na Fakulteti za podiplomske državne in evropske študije v Kranju.
Področje znanstvenega, raziskovalnega in učiteljskega delovanja zajema zelo široko področje : zgodovino filozofije, filozofsko antropologijo, etiko, socialno filozofijo, filozofijo religije.
Osupli smo nad ustvarjalnostjo in publicistično energijo dr. Juhanta, saj do tega trenutka napisal že 18 knjig.
Posebej bi želeli poudariti, da je premalo poznana njegova aktivna prisotnost v mednarodnih tokovih. Če omenimo p samo nekatere  : bil je dva mandata  podpredsednik Evropskega združenja katoliških teologov; član prezidija Združenja za pospeševanje katoliške etike v Srednji Evropi; član Združenja nemških docentov filozofije; je urednik Zbirke Theologie Ost-West.

Pučnikova plakete se dodeljuje osebnostim, ki so s svojim delovanjem veliko prispevale k razvoju demokracije v Sloveniji.
Zato bi želeli prav o tej dimenziji predanega delovanja dr. Juhanta povedati nekaj več.

Kot dolgoletni raziskovalec vrednostnih in idejnih temeljev slovenske družbe in družbenih tokov v zadnjih 100 letih je s posebno pozornostjo odkrival velik pomen Janeza Evangelista Kreka in Lamberta Ehrlicha.
V zadnjem obdobju se dr. Juhant z njemu lastno doslednostjo, vztrajnostjo, intelektualno ostrino in občutkom za “zgodovinskost” posveča veliki osebnosti  dr. Lambertu Ehrlichu. Gre za veliko  delo, ki je premalo cenjeno in poznano, a smo prepričani, da je dr. Juhant v slovensko zavest in družbeno dinamiko na nevsiljiv, a prepričljiv način “priklical” monumentalno osebnost dr. Ehrlicha. Komunistični umor prof. dr. Lamberta Ehrlicha 26.maja 1942 je pomenil enega ključnih dogodkov v novejši slovenski zgodovini. Komunistična revolucija je slovenskemu narodu potrgala korenine in nas pogreznila v moralni,socialno-gospodarski in politični nered, iz katerega se tudi v samostojni državi le počasi pobiramo.

Dr. Juhant vztraja kot dosleden zagovornik moralnih načel, ki se inspirirajo v krščanskem etosu. Ob tem pa kot dolgoletni predsednik Združenja Ob lipi sprave poudarja nenadomestljivo potrebo in zavezo aktualnih političnih nosilcev oblasti , da v sodelovanju z institucijami civilne družbe dosežejo spravo .
Dr.Juhant je z veliko naklonjenostjo ovrednotil film Davida Sipoša Exodus 1945-Naša kri. Preprosto se je moralo zgoditi, da je ta film, umetniško prepričljiv, zelo človeški in ganljiv in kot se ga ocenjuje “najbolj krščanski film vseh časov, posnet v Sloveniji” vstopil v družbeni, duhovni in občestveni prostor slovenske nacije.

Dr. Juhant je pred leti, kot član nacionalnega kurikularnega sveta za prenovo šolstva v RS vztrajal, da je v  sodobni izobraževalnih procesih vedno tudi prostor za religiologijo; še več, mladi so zaradi upadanja čuta za vrednote v družbi, tako slovenski kot evropski odprti, da v šolskem procesu spoznajo tudi etične temelje in perspektive vsake družbe.

Dr. Juhant se kot filozof antropolog, smeli bi reči kot personalistični antropolog vedno inspirira v Kantu. Po njem se sprašuje , tudi vse nas vedno znova sprašuje , kaj naj storim, da bom prispeval k občem dobrem; ali stalno iščem priložnosti, da bom/o v življenju naredili nekaj dobrega..

V Zboru za republiko, katerega dolgoletni član je tudi dr. Juhant smo zato prepričani, da smo za premnika Pučnikove plakete za prispevek k razvoju demokracije v Sloveniji predlagali pravo osebnost, zaslužnega  profesorja  dr.  Janeza Juhanta.

V Ljubljani, 20.2. 2026                                                       prim. Janez Remškar, predsednik ZzR