Iz poročil organizatorjev lahko vidimo, da so v tistih dneh množice romale na prizorišča srečanj s papežem. Vsega skupaj se je s svetim očetom srečalo več kot 300.000 prebivalcev Slovenije. Sam sem v tistem času spremljal Svetogorsko Kraljico s Svete Gore – zadnjič jo je zapustila med dramatičnimi dogodki druge svetovne vojne – na srečanje papeža Janeza Pavla II. s slovensko mladino v Postojni. Nisem mogel verjeti, koliko ljudi je prišlo pozdravit in počastit podobo Svetogorske Matere Božje na vseh poteh od Svete Gore do Postojne. Naslednjega dne je papež skupaj z mladimi praznoval rojstni dan in mladi so mu zato začeli prepevati »Happy birthday«, pa nas je duhovito takoj spomnil, da je mislil, da je prišel v Slovenijo; in smo mu zapeli po naše.

Relikviarij za svetega papeža Janeza Pavla II. je zasnovan kot duhovno znamenje njegovega življenja in poslanstva: jadrnica iz kovanega bakra, navdihnjena z ladjami iz časa Kristusa na Genezareškem jezeru. Ladja se rahlo dviga iz srebrno lesketajočih se valov kot podoba poti, vere in upanja. Hkrati kliče v spomin Cerkev, ki je od apostolskih časov razumljena kot Petrova ladja, ploveča skozi viharje časa.

Tukaj je! Nova epizoda serije Živi v Kristusu: Mučenci Cerkve z naslovom Apostolska gorečnost bo predstavila neverjetno zgodbo dveh apostolov, ki sta zaradi neustrašne želje po oznanjanju Jezusove besede, obšla svet.

Pred 30 leti je papež Janez Pavel II. prvič obiskal Slovenijo in bil med nami od 17. do 19. maja 1996. Geslo obiska je bilo: »Oče, potrdi nas v veri!«

Najprej se mi Ritem srca zdi pomemben že zaradi imena samega. Svet namreč ne živi več v ritmu srca, ampak v ritmu ugodja, dobička, zabave, srce pa se vedno manj sliši. Ritem srca pa nas spomni, da je prvi glas našega življenja bitje srca naše mame.

Mesec maj, mesec, ko se narava razbohoti v vsej svoji lepoti. Začeli smo ga s praznikom sv. Jožefa, delavca, v petek, 1. maja, v tem mesecu pa praznujemo še praznik Gospodovega vnebohoda, v četrtek, 14. maja,  binkošti, v nedeljo, 24. maja, in dan pozneje slovesni praznik Marije, Pomočnice kristjanov, v ponedeljek, 25. maja. Konec meseca, v nedeljo 31. maja, pa je praznik Svete Trojice. 

V študijskem delu srečanja je sodnik mag. Franc Šenk SDB predstavil letošnji nagovor papeža Leona XIV. Rimski roti. Papež pogosto v govorih omenja mir kot ključni element, tako naj bi tudi mi bili na poseben način »ustvarjalci miru«. Izpostavil je ekleziološko-pastoralno razsežnost obravnavanja zakonskih ničnostih zadev. Služenje resnici naj bo izraz pastoralne ljubezni.

Odločilno je bilo to, da so tudi v svoji žalosti, v svojem obupu, v svojem begu ostali povezani z Jezusom. Za jim so žalovali, njegova smrt jih je spravljala v obup, na begu so se pogovarjali o njem. Marija Magdalena je šla k njemu, čeprav mrtvemu, da bi mu pripovedovala, kako ji je hudo. Učenca na poti v Emavs sta premlevala dogodke, ki so se zgodili v Jeruzalemu in so ju pognali v beg. In vse je bilo povezano z Jezusom. Učenci so trepetali pred tistimi, ki so obsodili Jezusa, saj so vedeli, da so jih videvali v njegovi družbi.

Najtesnejšo vez z Jezusom smo sklenili takrat, ko smo bili krščeni. Nocoj se zahvaljujemo za dar krsta in s tem Božjega življenja, ki od takrat naprej žubori v nas. Obnovili bomo krstne obljube in poživili svojo povezanost s Kristusom, ki nam prinaša luč in življenje.

Za veliko noč Vam voščim, da vse senčno in temačno razgrnete pred Božji pogled,

odprete za Njegovo tolažbo in pripravite na luč njegovega in svojega vstajenja v njem.

Bog je večji od vseh zemeljskih temin. Blagoslovljeno veliko noč, v kateri sveti dan brez zatona.