Brezjanska bazilika je v torek, 11. junija, dopoldne sprejela tiste slovenske duhovnike in redovnike, ki letos obhajajo 50-letnico posvetitve samega sebe v službo Bogu in ljudem. Zahvalno daritev za ta veliki dar in dejanje je vodil ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore. Pri njej so se zlatomašnikom pridružile tudi redovnice, sošolke na Teološki fakulteti v Ljubljani, sorodniki in prijatelji zlatomašnikov ter drugi romarji.

Dragi snovalci revije Magnificat, drago molitveno občestvo, ki vas ta revija uči moliti in vam pomaga moliti; ob desetletnici vam iskreno čestitam, se vam vsem zahvaljujem, da v našem narodu in drugod širite prostor poslušanja in izpolnjevanja Božje volje in tako skrbite za to, da »bo Sin človekov, ko pride, našel vero na zemlji« (Lk 18,8).

Mesec ko bodo šolarji vstopili v počitnice, ko se pomlad prevesi v poletje, pa tudi mesec, ko so naša srca usmerjena k Srcu Jezusovemu.

Kdaj bomo mi kot narod, predvsem pa odgovorni v naši državi, stopili pred vse te pomorjene, pred vse te kosti, če uporabim besedo Ezekiela, in jim zaklicali: »Bratje in sestre, pridite ven. Pridite ven iz brezen in tankovskih jarkov, pridite ven iz rudniških jaškov in vseh skritih krajev, kamor so vas odvrgli, pridite ven izpod razstreljenih kamnov in izpod tovarniških odplak, predvsem pa pridite ven izpod vseh tistih besed, s katerimi so hoteli umazati vaša življenja in vašo ljubezen do svojih in do domovine. Dokler bomo molčali pred samopašnostjo posameznikov, ki se postavljajo nad človečnost in pravico, toliko časa bodo lepe besede zvenele v prazno. Šele ko bomo zanje našli primerno pokopno mesto in skupaj z drugimi sem prepričan, da je to na Ljubljanskih Žalah, jih bo naš narod resnično sprejel v svojo sredo. Takrat bomo dejansko stopili na pot sprave in prihodnosti.

Ob slovesnem in zapovedanem prazniku Svetega Rešnjega Telesa in Krvi  je nadškof Stanislav Zore v ljubljanski stolnici daroval sveto mašo ob udeležbi velike množice mladih. Po maši je bila v organizaciji Katoliške mladine načrtovana evharistična procesija po mestnih ulicah in trgih s štirimi postajami oz. oltarji. Žal je slabo vreme preprečilo procesijo po mestu, zato je bila procesija kar po stolnici. Doživetje praznovanje je bilo sicer nekoliko drugačno od pričakovanega, a ni bilo nič manj dejavnega sodelovanja navzočih ter zbrane in pobožne molitve in češčenja Jezusa v Najsvetejšem zakramentu.

Pred nami je še zadnji del veliknočnega časa in naslednji prazniki: v četrtek, 18. maja praznujemo praznik Gospodovega vnebohoda, deset dni kasneje, v nedeljo, 19. maja, praznik binkošti, teden dni kasneje, 26. maja pa praznik Svete Trojice. Z Marijinim mesecem sta povezana dva Marijina praznika, v petek 24. maja goduje Marija pomočnica kristjanov oz. Marija Pomagaj, v petek, 31. maja pa praznik obiskanja Device Marije. Dan prej, v četrtek 30. maja pa je praznik Svetega rešnjega telesa in krvi.

Prvega maja Slovenci v Franciji tradicionalno poromajo v Habsterdick, kamor so ponesli podobo brezjanske Marije Pomagaj. Letos se jim je pri praznovanju pridružil ljubljanski nadškof Stanislav Zore. V imenu škofa škofije Metz je bil navzoč generalni vikar v družbi sosednjih dekanov. Iz Nemčije sta priromala tudi izseljeniška duhovnika msgr. Janez Pucelj, ki je dolga leta koordiniral slovenske duhovnike v Evropi, in g. Aleš Kalamar. Iz Pariza pa je prišla zastopnica veleposlanice ga. Ana Marija Arko. 

Nadškof Stanislav Zore je v pozdravu omenil, da je srečanje ena izmed oblik trajne formacije ter izziv za pastoralno pomoč, ki jo potrebujejo ljudje. Tudi odziv ljudi na sodbo je različen – ko se vanjo mešajo občutki olajšanja, jeze ali zamere. Tudi sodniki so samo ljudje in bolečine ljudi ob neuspelih zakonih se dotikajo tudi sodnikov. V sedanjem svetu je zaznati, da se seznam človekovih pravic vedno bolj daljša. Vedno bolj sili v ospredje miselnost, da ima človek pravico do vsega. S tem se srečujejo pri svojem delu tudi sodniki. Vedno bolj se uporablja izraz fluidnost, ki označuje, da se vse neprestano spreminja. Zahvalil se je sodnikom za njihovo požrtvovalno delo in poslanstvo ter povzel misel papeža Frančiška, da se vse delo na postopkih začne in konča »na kolenih«, to je v molitvi.

Zbrali smo se ob četrti obletnici smrti našega pokojnega nadškofa Alojza Urana. Vsi se še dobro spomnimo, v kakšnih razmerah se je v Hospicu poslavljal s tega sveta. Bilo je sredi hude pandemije korona virusa, ki je ustavila življenje skoraj po vsem svetu in med ljudi postavila ovire, da se niso mogli obiskovati in srečevati. To je bil čas, ki je pred nekatere poklice in službe postavil še dodatne obveznosti in skrbi, saj so morali poskrbeti, da ne bi zbolelo preveč ljudi in da bi tistim, ki so zboleli, pomagali premagati bolezen in da bi čim manj ljudi umrlo.

Velikonočni mesec je pred nami in zato vesela in blagoslovljena aleluja!

Na velikonočno nedeljo je ljubljanski nadškof msgr. Stanislav Zore OFM vodil protipotresno pobožnost. Kot je že navada se duhovniki in verniki iz ljubljanskih župnij zberejo v cerkvi sv. Jožefa na Poljanah.