Prvega maja Slovenci v Franciji tradicionalno poromajo v Habsterdick, kamor so ponesli podobo brezjanske Marije Pomagaj. Letos se jim je pri praznovanju pridružil ljubljanski nadškof Stanislav Zore. V imenu škofa škofije Metz je bil navzoč generalni vikar v družbi sosednjih dekanov. Iz Nemčije sta priromala tudi izseljeniška duhovnika msgr. Janez Pucelj, ki je dolga leta koordiniral slovenske duhovnike v Evropi, in g. Aleš Kalamar. Iz Pariza pa je prišla zastopnica veleposlanice ga. Ana Marija Arko.

Pri sveti maši, ki so jo s petjem obogatili domači pevci zbora slovenske katoliške misije msgr. Stanka Grimsa in zbor Jadran, skupina Deus lucis in gostje iz poljskega ansambela Strings, je gospod nadškof vse zbrane pozdravil in nagovoril.

Kamor koli so šli po svetu Slovenci, tja so ponesli s seboj podobo Marije Pomagaj z Brezij. Da bi bila z njimi tam, kjer so jo potrebovali. Kakor dobra mati, ki spremlja svoje otroke in jih drži za roke. Zato je nadškof izrazil, da je Marija Pomagaj z Brezij in romarji pri njej prva povezanost z zbranimi, saj je bil nekaj let rektor slovenskega narodnega Marijinega svetišča na Brezjah.

Z izseljenci v okolici Merlebacha, ki so delovali v rudnikih premoga, se čuti povezanega tudi preko svojega očeta, ki je prav tako delal v rudniku. Ob njem je lahko spoznaval globino rudnika in negotovnost, ki jo prinaša težko delo tam. Strah je spremljal njihove domače, še posebno žene, ki so bile v skrbeh za svoje može.

V pridigi se je nadškof najprej zahvalil tukajšnji krajevni Cerkvi, ki je izseljence sprejela in jim dala v okviru izpovedovanja vere domačnost. Vsi smo Božji otroci in med seboj bratje in sestre, povezani v veri v istega Očeta, otroci iste nebeške Matere kljub različnim jezikom.

Izrazil je hvaležnost tudi tukajšnjemu narodu, ki je našim ljudem omogočili delo in hrano, ki je doma v domovini takrat žal ni bilo. S tem so lahko živeli sami in pomagali tudi tistim, ki so ostali doma.

Poudaril je hvaležnost in ponos, da so naši izseljeniški rojaki sodelovali pri oblikovanju teh krajev. Brez njih bi bila ta mesta, trgi in vasi drugačni. Pomagali so oblikovati pokrajino in mesta, ki so postali njihovi domovi. S svojim delom in trudom so tujino napravili domačo.

Zdomci imajo pravzaprav dve domovini. Ko pridejo v Slovenijo, se čutijo doma, in ko se vrnejo v Francijo, se spet doma.

Posebno pa se je gospod nadškof zahvalil za zvesto in predano pastoralno delo g. Jožetu Kaminu, ki je bil posvečen v duhovnika pred 41 leti in je 1. maja imel novo mašo. Tako vstopa v peto desetletje delovanja med našimi rojaki v Franciji.

Na koncu se je gospod nadškof zahvalil vsem navzočim, da vero, ki so jo prejeli od svojih mam in očetov, predajajo naprej svojim sinovom in hčeram. Da so še vedno pripravljeni po svojih močeh sodelovati pri oblikovanju tega sveta. V življenje pri Bogu bomo prinesli le tisto, kar nastane iz Boga, kar ima svoj temelj, svoje korenine v Bogu samem. To prezivi čas in daje življenju smisel.

Po sveti maši so zbrane pogostili v prostorih slovenske katoliške misije v Merlebachu. Po kosilu je bil priložnostni koncert pevskega zbora Jadran, po njem pa šmarnična pobožnost s petimi litanijami Matere Božje.