V soboto po prazniku sv. Petra in Pavla se v Bogoslovno semenišče v Ljubljani na povabilo ljubljanskega nadškofa tradicionalno vrnejo duhovniki, ki praznujejo okrogle obletnice mašniških posvečenj. 

Tedaj jim je rekel: »Pojdite sami zase v samoten kraj in se malo odpočijte!« (Mr 6,31) Jezus je svojim učencem velel, da se malce odpočijejo in podobno bo marsikdo, v teh dneh, izkoristil čas za počitek. Četudi je pred nami, vsaj kar se praznikov tiče, zelo bogat mesec.

Dragi Matjaž, z duhovniškim posvečenjem ti bo zaupana dvojna naloga: povečevanja krščanskega ljudstva in neizmerna milost darovanja svete daritve Bogu. Tvoje roke od danes naprej ne bodo smele služiti ničemur drugemu, kot uresničevanju tega, kar je Božja volja za ta svet. Z vso predanostjo bodo morale tvoje roke stopiti v službo Jezusa in njegovega evangelija; pa ne v odličnih in izbranih besedah, ampak v konkretnih dejanjih ljubezni, v katerih bodo ljudje mogli začutiti in doživeti Božjo bližino in ne zgolj govorjenja o Božji bližini; v katerih bodo ljudje lahko doživeli Božjo ljubezen in ne samo govorjenje o Božji ljubezni.

Zato nihče izmed nas nikoli ni odveč. Nikoli nihče ni strošek. Dragi ostareli in bolni bratje in sestre. Kdo bo odreševal vaše otroke in sorodnike, kdo bo odreševal ta svet iz vedno novih neumnosti, ki jih počne, če bo utihnila vaša molitev. Kdo bo temu svetu odpiral prostor ljubezni, če vi ne bi več vztrajali v pogumni hoji za Jezusom, ki pred vami nosi križ. Vedite, da je vaš invalidski voziček, da je vaša bolniška postelja, da je vaša soba vedno položena pred Jezusov pogled in vam Jezus vedno znova pravi: »Vstani!« Zato se vam zahvaljujem za vaše molitve in žrtve. Marija Pomagaj, prosi za nas!

Brezjanska bazilika je v torek, 11. junija, dopoldne sprejela tiste slovenske duhovnike in redovnike, ki letos obhajajo 50-letnico posvetitve samega sebe v službo Bogu in ljudem. Zahvalno daritev za ta veliki dar in dejanje je vodil ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore. Pri njej so se zlatomašnikom pridružile tudi redovnice, sošolke na Teološki fakulteti v Ljubljani, sorodniki in prijatelji zlatomašnikov ter drugi romarji.

Dragi snovalci revije Magnificat, drago molitveno občestvo, ki vas ta revija uči moliti in vam pomaga moliti; ob desetletnici vam iskreno čestitam, se vam vsem zahvaljujem, da v našem narodu in drugod širite prostor poslušanja in izpolnjevanja Božje volje in tako skrbite za to, da »bo Sin človekov, ko pride, našel vero na zemlji« (Lk 18,8).

Mesec ko bodo šolarji vstopili v počitnice, ko se pomlad prevesi v poletje, pa tudi mesec, ko so naša srca usmerjena k Srcu Jezusovemu.

Kdaj bomo mi kot narod, predvsem pa odgovorni v naši državi, stopili pred vse te pomorjene, pred vse te kosti, če uporabim besedo Ezekiela, in jim zaklicali: »Bratje in sestre, pridite ven. Pridite ven iz brezen in tankovskih jarkov, pridite ven iz rudniških jaškov in vseh skritih krajev, kamor so vas odvrgli, pridite ven izpod razstreljenih kamnov in izpod tovarniških odplak, predvsem pa pridite ven izpod vseh tistih besed, s katerimi so hoteli umazati vaša življenja in vašo ljubezen do svojih in do domovine. Dokler bomo molčali pred samopašnostjo posameznikov, ki se postavljajo nad človečnost in pravico, toliko časa bodo lepe besede zvenele v prazno. Šele ko bomo zanje našli primerno pokopno mesto in skupaj z drugimi sem prepričan, da je to na Ljubljanskih Žalah, jih bo naš narod resnično sprejel v svojo sredo. Takrat bomo dejansko stopili na pot sprave in prihodnosti.

Ob slovesnem in zapovedanem prazniku Svetega Rešnjega Telesa in Krvi  je nadškof Stanislav Zore v ljubljanski stolnici daroval sveto mašo ob udeležbi velike množice mladih. Po maši je bila v organizaciji Katoliške mladine načrtovana evharistična procesija po mestnih ulicah in trgih s štirimi postajami oz. oltarji. Žal je slabo vreme preprečilo procesijo po mestu, zato je bila procesija kar po stolnici. Doživetje praznovanje je bilo sicer nekoliko drugačno od pričakovanega, a ni bilo nič manj dejavnega sodelovanja navzočih ter zbrane in pobožne molitve in češčenja Jezusa v Najsvetejšem zakramentu.

Pred nami je še zadnji del veliknočnega časa in naslednji prazniki: v četrtek, 18. maja praznujemo praznik Gospodovega vnebohoda, deset dni kasneje, v nedeljo, 19. maja, praznik binkošti, teden dni kasneje, 26. maja pa praznik Svete Trojice. Z Marijinim mesecem sta povezana dva Marijina praznika, v petek 24. maja goduje Marija pomočnica kristjanov oz. Marija Pomagaj, v petek, 31. maja pa praznik obiskanja Device Marije. Dan prej, v četrtek 30. maja pa je praznik Svetega rešnjega telesa in krvi.