Zato vas danes vabim, da ne nehate poslušati Božje besede. Vedno znova vam bo Bog podaril besedo, da vas opogumi, da vas spodbudi in da vam da vedeti, da ste zanj pomembni; in to ni nekakšna poceni pomembnost, kot denimo v kampanji za nabiranje glasov – tako te ceni, da ti vedno znova kaže, kaj pomeni ljubezen do konca.

Leta 724, torej pred 1300 leti je na področje Freisinga na Bavarskem prišel potujoči menih, misijonar sv. Korbinijan in postal prvi freisinški škof. Zato v letošnjem letu nadškofija München in Freising praznuje jubilej. Na vrhunec praznovanja, v nedeljo, 15. septembra 2024, je naslednik sv. Korbinijana nadškof kardinal Reinhard Marx v znamenje mnogih zgodovinskih povezav povabil tudi ljubljanskega nadškofa msgr. Stanislava Zoreta. Na trgu pred stolnico sv. Marije in sv. Korbinjana je bila ob 9.30 slovesna sveta maša, ki jo je vodil kardinal Marx ob somaševanju škofov, med njimi sta bila ljubljanski nadškof Zore in škof mesta Évry-Corbeil-Essones msgr. Michel Pansard, od kjer je bil doma sv. Korbinijan. 

Kadarkoli berem ali poslušam ta evangeljski odlomek, se mi poleg vprašanj, kaj ljudje pravijo o Jezusu in kaj mi pravimo, kdo je, postavi vprašanje: „Kaj pa bi o Jezusu povedali ljudje, ki ga spoznavajo iz besed in iz življenja nas, kristjanov, ki pravimo, da verujemo vanj in živimo po njegovi besedi?“ Bi Jezus še bil odrešenik in ne nekakšen približek naših pričakovanj in želja?

Po pojmovanju Svetega pisma je ravno gluhota podoba nepoznavanja ali celo odklanjanja Božje besede in predstavlja stanje človeka, ki so ga zapeljali varljivi glasovi. Jezus je prišel med ljudi, ki imajo ušesa in srca gluha za Božjo besedo. In slišal je prošnjo za človeka, ki je imel gluha ušesa in je težko govoril.

Ulice so spet bolj polne, ponovno je zaživel vsakdanji vrvež, ki se je poleti malce umiril. Novo šolsko leto postavlja nove izzive. Tudi za tiste, ki niso več vpeti v vzgojno izobraževalne procese.

Dragi bratje duhovniki, spoštovani sorodniki in prijatelji, dragi bratje in sestre. Vsem se zahvaljujem, da ste se prišli poslovit od zemeljske poti duhovnika in muzikologa dr. Eda Škulja. Sorodnikom v imenu ljubljanske nadškofije in v svojem imenu izrekam sožalje in jim obljubljam spomin v molitvi in pri mašni daritvi za pokojnega duhovnika. Želim se zahvaliti tudi vsem, ki ste spremljali njegovo življenjsko pot, zlasti v zadnjih letih in mesecih, ki jih je preživel v Duhovniškem domu Mane nobiscum na Lepem potu. Zahvaljujem se osebju doma za nego in skrb, ki ste mu jo izkazovali, posebno pa sestrama, ki sta bili ob njem ob njegovi smrti, da ga je s tega sveta spremljala človeška bližina in molitev.

Današnji odlomek nas postavlja pred vprašanje razmerja med Božjimi in človeškimi zapovedmi. K Jezusu je namreč prišla skupina farizejev in pismoukov, ki so ga vprašali: »Zakaj se tvoji učenci ne ravnajo po izročilu starih, ampak jedo kar z nečistimi rokami?« Ne gre za vprašanje higiene in njenih zahtev, ampak za vprašanje obredne čistosti: kakšne pogoje mora izpolnjevati posameznik, da se more udeležiti obreda v skupnosti.

Na praznik Marijinega vnebovzetja, v četrtek, 15. avgusta 2024, bodo škofje ljubljanske nadškofije vodili naslednje slovesnosti:

Ob 10.00 bo na Brezjah, pred baziliko in narodnim svetiščem Marije Pomagaj sveta maša in slovesna izročitev slovenskega naroda Božji materi Mariji. Sveto mašo bo daroval ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore OFM.

Ob 10.00 bo škof msgr. dr. Anton Jamnik vodil slovesno sveto mašo v župnijski cerkvi na Prihovi. 

Ob 17.00 bo škof msgr. dr. Anton Jamnik daroval sveto mašo na Repentabru.

Vstopili smo v mesec, ki ga bo najbolj zaznamoval največji Marijin praznik Marijino vnebovzetje, ki ga bomo praznovali v četrtek, 15. avgusta. Osrednjo slovesnost, ki privabi ogromno romarjev, bo ljubljanski nadškof msgr. Stanislav Zore OFM daroval na Brezjah ob 10. uri. V tem mesecu praznujemo sicer še naslednje praznike: v torek, 6. avgusta, praznik Jezusovega spremenjenja na gori, v petek, 9. avgusta goduje sv. Edith Stein, ki je sozavetnica Evrope. Dan pozneje, v soboto, 10. avgusta, goduje sv. Lovrenc, diakon, ob koncu meseca pa še en mučenec, sv. Jernej, apostol, ki goduje v ponedeljek, 26. avgusta.

Čas, v katerem živimo, ponuja trenutne rešitve. Vse je vnaprej pripravljeno. Vse je instant: instant napitek, instant kava, instant jed. In instant rešitve. Kaj pa je ta instant rešitev? Instant rešitev je beg. Beg pred neuspehom, razočaranjem, boleznijo, pred duhovno temo. Beg v utvaro, beg iz resničnosti, beg v omamo, beg v zasvojenost. Vedno več je tudi govorjenja o begu v smrt.