V krščanskih družinah in drugih skupnostih bi morali vsi vedno znova odkrivati znamenja miru, ki ga daje Kristus.

Nedelja dobrega pastirja pa je tudi sklep tedna molitve za nove duhovne poklice. Papež Frančišek, ki smo se ga v tem času po njegovi smrti posebej spominjali v molitvi in hvaležnosti, je za svetovni dan molitve za duhovne poklice napisal poslanico z naslovom: Romarji upanja: dar življenja. Iz današnjih evangeljskih besed lahko močno začutimo, kako trdno je utemeljeno naše upanje. Naše upanje niso zgolj naše sanje, to niso naše želje, to niso naša morda včasih malo naivna pričakovanja. Naše upanje je Jezus Kristus, naše upanje je Dobri pastir, ki nas nikoli ne bo izpustil iz svoje roke, naše upanje je Oče, ki nas prav tako ne bo izpustil iz svoje roke.

Za vsakega izmed nas pride trenutek, ki nas razgali; v katerem se pokaže, kakšni v resnici smo. Trenutek, v katerem ni več pretvarjanja in nastopaštva, ampak smo samo še to, kar smo. Peter se je ob tem vprašanju gotovo spomnil, kako je zagotavljal Jezusu, da je z njim pripravljen iti tudi v ječo in smrt (Lk 22,33). Ali pa, kako mu je med zadnjo večerjo zagotavljal: »Tudi če bi bilo treba umreti s teboj, te nikakor ne bom zatajil« (Mt 26,35).

Dragi bratje in sestre. Jezus je vstal, ker ljubezen ne more umreti. Jezus je vstal, ker je svoje življenje položil v Očetove roke in Oče ga je obudil od smrti.

Vem, bratje in sestre, da v svojem življenju doživljamo varstvo dobrih sil, pa tudi da se včasih pogreznemo v temo. A nocoj slavimo vstajenje Jezusa Kristusa in pojemo alelujo. Prosimo Gospoda, naj nam da zares spoznati veliko noč. Po tem romanje upanja, na katerega smo se napotili v tem svetem letu, ne bo lepa in pobožna beseda, ampak bomo v veri v Vstalega v resnici prinašali upanje v ta svet.

Kot duhovniki bomo skupaj zmolili del posvetilne molitve nad sveto krizmo. Ko boste s krstnim oljem klicali moč na katehumene, ko boste mazili novokrščence, ko boste z bolniškim oljem z Božjo močjo krepili bolnike, naj vas vedno spremlja zavest in podpora tega občestva, v katerem danes blagoslavljamo in posvečujemo sveta olja. V svojem duhovniškem služenju, v podeljevanju zakramentov in v zvesti skrbi za oltar nihče izmed vas ni sam, dragi duhovnik, ampak smo vedno občestvo, povezano v Jezusu Kristusu, ki je večni veliki duhovnik.

Ker si skavt in ker skavtsko življenje jemlješ resno, postajaš drugačen, kot bi bil sicer. Plemenitejše je tvoje srce, drugačni so tvoji pogledi, tvoja ušesa so pripravljena na poslušanje in tvoje roke na delovanje. In ker ti postajaš drugačen, postaja drugačen tudi svet, v katerem živiš.