Praznik apostolov Slovanov svetih bratov Cirila in Metoda, 5. julij 2025, je bil tokrat za letošnje duhovnike jubilante iz ljubljanske nadškofije še posebej slovesen in pomenljiv. Na skupno srečanje v Bogoslovno semenišče jih je povabil ljubljanski nadškof msgr. Stanislav Zore.

Preko lepote narave odkrivamo neskončno ustvarjalnost Boga in njegovo lepoto ter jo želimo posnemati, se ji bližati. Posebno Božjo bližino in lepoto želimo okusiti v bogoslužnih prostorih – cerkvah – in pri bogoslužnih opravilih.

Sam bi se ob tem posebej rad zahvalil za Vaše sodelovanje pri vzgoji naših bogoslovcev, kandidatov za duhovništvo. Zelo dejavno ste sodelovali pri oblikovanju programa za propedevtični letnik, bili prvi koordinator in izvajalec propedevtičnega letnika. Trenutno v bogoslovnem semenišču ni nikogar, ki najprej ne bi bil deležen Vaše človeške, strokovne in duhovniške vzgoje v Šmarjah pri Jelšah.

Čeprav je mesec julij bolj počitniški, pa zato nič manj praznični, vsaj liturgično ne.

Pred Boga pa prinašaj tudi ljudi, h katerim boš poslan. Nikoli ne pojdi pred nobeno skupino, ne pristopi k nobenemu oltarju, ne oznanjaj z nobenega ambona, ne da bi prej ne stopil pred Boga in mu izročil sebe in tistih, ki jim boš govoril, ki jim boš maševal, ki jim boš oznanjal. To bo v tebi ohranjalo živo zavest, da si poklican in poslan, in da so tisti, h katerim prihajaš, Božji in samo kolikor jih sprejemaš kot Božje, so tudi tvoji.

Naj nas sveto leto, v katerem se učimo romati proti upanju, tudi po današnji slovesnosti okrepi v spoznanju, da je pravica močnejša od krivice, da je resnica močnejša od laži, da je življenje močnejše od smrti, da je ljubezen večja od zločina in da je Bog večji od pekla in vseh njegovih del.

Barve imajo po svoji naravi velik vpliv na človeka, saj izražajo in ustvarjajo različna človekova razpoloženja. S svojo simboliko nam govorijo tudi v bogoslužju, kjer so v službi svetih skrivnosti, ki jih doživljamo skozi različna obdobja bogoslužnega leta: od adventa, posta do velikonočnega časa in časa med letom – vsako ima svojo liturgično barvo. Predstavljamo jih z razstavo mašnih plaščev.

Nadškof Zore je ob koncu slovesnosti povedal, da danes na poseben način doživlja, kako Bog v resnici skrbi za to, da upanje v človeku ne umre. Sto let nazaj, dobrih sto let, so bile tukaj ruševine. Danes je tukaj zopet molitev za mir, za sožitje med narodi, za sožitje med evropskimi kulturami in jeziki. Zbrane je povabil, da naj nam bodo Višarje spodbuda posebej takrat, ko se zdi, da se vse podira, a istočasno že nastaja nekaj novega. Na ta način bomo v resnici romarji upanja skozi svet, za katerega se včasih zdi, da je izgubljen. Upanje ne osramoti, pravi apostol, je zaključil nadškof Zore.

Zahvaljujem se Ti za zgled zvestobe in navdušenja, s katerima si opravljal najrazličnejše službe v Gospodovem vinogradu. Zvestoba in navdušenje sta za teboj puščala sledove Tvojega duhovništva in potem Tvojega škofovstva. Ob vsem tem nas prevzema hvaležnost in občudovanje Božje naklonjenosti, ki človeškim otrokom po človeških otrocih dela dobro.

Praznični mesec junij je pred nami.