Skoraj smo pri koncu koledarskega leta 2025. Kaj nam prinaša predzadnji mesec? Poleg praznika vseh svetih še praznik posvetitve lateranske bazilike, v nedeljo 9. novembra in pa praznik Kristusa Kralja, kar je tudi zadnja nedelja cerkvenega leta, 23. novembra.

Jubilantovo novomašno geslo je: »V Gospodovo hišo pojdimo z veseljem!« V tem je do konca zvest in z veseljem ter hvaležnostjo je napolnjeno njegovo srce. Gospod stoletnik Rafko, hvala Vam za zgled neomajnega pričevalca duhovništva in glasnika evangelija. Bog Vas živi!

Vse vas, ki danes skupaj z Lukom praznujete ob njegovem diakonskem posvečenju, prosim, da zanj postanete Aron in Hur. Podpirajte njegove molitve, podpirajte njegove boje, podpirajte ga sleherni dan, da njegove roke ne bodo omahnile. Ta molitvena zvestoba, ta veriga molivcev, ki Bogu pripravlja prostor za njegovo delovanje v tem svetu, ta molitveni boj zoper duha zla in smrti, bo zagotovil, da bo Sin človekov, ko pride, našel vero na zemlji.

Vedno več imamo stvari za enkratno uporabo. Žal pa začenjamo tudi na ljudi gledati skozi isto prizmo, ki popači obličje sočloveka. Dokler je koristen in dokler si lahko z njim pomagamo, toliko časa je deležen naše pozornosti, potem pa ga zavržemo. Papež Leon XIV. je v svoji novi Apostolski spodbudi Dilexit te (Vzljubil te je) zapisal, da mora biti izobraževanje katoličana vključujoče. Biti mora »celostno izobraževanje in človeški napredek obenem: združuje vero in izobrazbo, seje prihodnost, časti Božjo podobo in gradi boljšo družbo« (72).

Pred nami je mesec rožnega venca, misijonski mesec, vinotok oz. oktober. S prazniki se bomo spomnili evangelista Luka, v soboto 18. oktobra in apostolov sv. Simona in Juda Tadeja, v torek, 28. oktobra.

Serija prinaša ganljive zgodbe kristjanov, ki so vero živeli do konca. V prvi epizodi Boj za edinost bomo spoznali sv. Hipolita in sv. Ciprijana, ki sta se soočala z izzivom ohranjanja enotnosti Cerkve. Druga epizoda, Varuhi najsvetejšega zakramenta, pa bo razkrila pogum mladega Tarcizija, požrtvovalnost Siksta II. ter zvestobo mučencev iz nizozemskega Gorkuma.

Celodnevni program bo preplet pogovorov, molitve, koncertov in glasbenih delavnic.  Zaradi organizacije so potrebne prijave, ki jih zbiramo do 5. novembra in sicer preko spletnega obrazca na: www.scd.si ali preko e-naslova: [email protected], kjer lahko dobite tudi dodatne informacije. 

Med sveto mašo je nadškof Zore v pridigi izpostavil pomen posvečanja pozornosti, da naše pastoralno delo za starejše ne omejimo zgolj na iskanje poti, idej, programov in projektov. Nevarno je namreč, da starejši postanejo past za naše iskanje samih sebe, da v njih postanemo mi in naša »podjetnost« glavni akterji tega dogodka. Glavni akterji pastoralne oskrbe starejših bratov in sester so vedno prav ti bratje in sestre, ki imajo za seboj bolj ali manj bogate izkušnje osebnega, družinskega, poklicnega in tudi verskega življenja, vendar morajo v svoji pozni starosti, ki jo pogosto spremljajo preizkušnje bolezni, svojemu življenju dati nov smisel.

Na srečanju z ministranti je papež Leon XIV. dejal: »V duhovnikovih rokah in ob njegovih besedah 'to je moje telo, to je moja kri', Jezus tudi danes daruje svoje življenje na oltarju, preliva svojo kri za nas, danes. Sveta maša nas odrešuje danes! Odrešuje svet danes! To je najpomembnejši dogodek kristjanovega življenja in življenja Cerkve, ker je srečanje, v katerem se Bog daruje za nas iz ljubezni, vedno znova in znova. Kristjan k maši ne gre zaradi dolžnosti, ampak ker sveto mašo potrebuje; potrebuje Božje življenje, ki se podarja, ne da bi karkoli zahteval v zameno.«

Simpozij bo osvetlil življenje in delo škofa Antona Mahniča ter njegovo vlogo v slovenskem in širšem srednjeevropskem prostoru. V okviru treh vsebinskih panelov bodo priznani domači in tuji raziskovalci predstavili Mahničevo delovanje v zgodovinskem kontekstu, njegov pogled na družbeno-politična vprašanja ter pomen njegove dediščine.

Duhovniki in škofje, nekdanji in sedanji kolegiati Papeškega kolegija Santa Maria dell'Anima v Rimu so imeli v teh dneh v Sloveniji svoje srečanje. Vsake tri leta se srečajo, da okrepijo svojo povezanost in spoznajo različne kraje in krajevne Cerkve, iz katerih prihajajo. Obiskali so škofijo Celje in Knežje mesto, se spomnili žrtev vojne in povojnih dogodkov na Teharjah. V Ljubljani so si ogledali bogoslovno semenišče, nadškofijsko palačo, kjer jih je sprejel in pogostil nadškof Stanislav Zore, ter se sprehodili po naši prestolnici. Poromali so tudi k Mariji Pomagaj na Brezje.