Še en počitniško obarvan mesec je pred nami. Kateri dogodki nas čakajo, pa v naslednjem napovedniku.

Na Brezjah so se v soboto, 23. julija, zbrali podporniki in družine Aninega sklada. Slovesno sveto mašo je vodil ljubljanski nadškof msgr. Stanislav Zore.

Spoštovani gospod Tino Mamić,

v četrtek, 7. julija 2022, so mi v branje prinesli Vaš komentar z naslovom »Vatikan proti cerkvenim stricem iz ozadja«. Ne vem, od kje Vam take nenavadne informacije o Cerkvi v Sloveniji in vesoljni Cerkvi. Zato bom vesel, da se v luči sinodalnega dogajanja, ko se trudimo hoditi skupaj, oglasite pri meni, da mi določene zadeve pojasnite, da bom tudi sam lažje in bolje ravnal kot nadškof.

Dragi bratje, duhovniki jubilanti, ki v teh dneh obhajate jubileje mašniškega posvečenja – od 60 let duhovništva pa do srebrnomašnikov. Zbrali smo se v hiši bogoslovnega semenišča, v kateri je velika večina preživela leta bogoslovske vzgoje in teološkega študija. Navdaja nas hvaležnost za dar duhovništva. Tudi sam se v imenu naše nadškofije in v imenu Cerkve zahvaljujem vsakemu izmed vas. Težko bi bilo našteti vse, kar ste kot duhovniki naredili za Božje ljudstvo tako doma kot po svetu. Povezani smo tudi s tistimi, ki jih je zadržala bolezen ali leta ali drugi razlogi. Vse pridružimo tej zahvalni daritvi, da bomo en sam zbor duhovnikov, ki slavi Očeta in se mu zahvaljuje po Jezusu Kristusu.

Prosim pa vas za molitev. Z leti postane vedno pomembnejše orodje duhovnikovega delovanja molek rožnega venca in goreče prošnje za Cerkev, za nove poklice, za brate duhovnike, za ves svet. Hvala vam, bratje, da z rožnim vencem vztrajate pred Bogom in molite za svoje ljudstvo

Počitniško vzdušje se pozna tudi pri številu dogodkov. Na nekatere, vas vendarle z veseljem povabimo.

Sinodalno gibanje je v preteklih mesecih velo tudi po naši nadškofiji. Različne skupine so v pastoralno službo posredovale sklepe, kjer pa so jih zbrali skupaj in napravili povzetke.

Dragi bratje in sestre. Vse zbrane v ljubljanski stolnici sv. Nikolaja in tiste, ki ste z nami povezani preko Radia Ognjišče, iskreno pozdravljam. Posebej pozdravljam brate v škofovski, duhovniški in diakonski službi, pozdravljam vse redovnice in redovnike, pozdravljam vse bogoslovce, ministrante, pevce in druge bogoslužne sodelavce. Pozdravljam starše, sestre, brate, sorodnike in prijatelje naših novomašnikov. Prisrčen pozdrav narodnim nošam. Seveda pa velja prisrčen pozdrav vam, dragi kandidati za duhovništvo, ki boste danes izpovedali svojo pripravljenost biti duhovniki Jezusa Kristusa v njegovi Katoliški Cerkvi, in boste legli na tlak tega svetišča in s tem ponižno priznali, da za izpolnjevanje teh obljub potrebujete pomoč nebeške in zemeljske Cerkve, pomoč vseh svetnikov in pomoč vsega Božjega ljudstva.

Škofje iz italijanske cerkvene pokrajine Umbrije pod vodstvom kardinala Bassettija so danes naredili izlet v Ljubljano. Na nadškofiji jih je sprejel nadškof Stanislav Zore. Po ogledu stolnice, kjer so tudi maševali, so se zaustavili še ob lepotah semeniške knjižnice.

Dragi gospod škof Andrej, hvala vam, ker ste nam zgled delavnosti, svobode srca in krotkosti služenja. Hvala vam, ker živite po svojem škofovskem geslu: »Karkoli vam reče, storite.« Naj vas Bog blagoslavlja v obhajanju zlatomašnega jubileja in Marija varuje danes in v prihodnje.

Danes se Cerkev ljubljanske nadškofije veseli skupaj z Blažem, ki je po petih letih življenja v bogoslovnem semenišču in študija teologije dozorel do odločitve, da prosi za diakonsko posvečenje kot prvo stopnjo zakramenta svetega reda. Skupaj z njim se vsi zahvaljujemo dobremu Bogu, ki v svoji očetovski ljubezni skrbi za nas. Zahvaljujemo se njegovi družini, saj duhovni poklici prihajajo iz družin in so potem poslani k družinam.

Ko smo nocoj praznični pred Bogom v hvaležnosti za blagoslov, s katerim je obiskal svoje ljudstvo ob vzpostavitvi naše samostojnosti, ob mednarodnem priznanju naše države in ob trideset letnici diplomatskih odnosov s Svetim sedežem, bi se rad zahvalil tudi vsem tistim, ki so bili v  zapletenih mednarodnih razmerah dovolj modri, daljnovidni in pogumni, da so sprejeli odločitve, ki so obrodile sadove, na katere smo lahko ponosni.