Vstopili smo v mesec Srca Jezusovega, ko po mnogih župnijah prebiramo t.i. "vrtnice" in molimo litanije Srca Jezusovega. Čaka pa nas veliko dogodkov.

Vedno znova se pojavlja vprašanje, kdo pa smo mi. Kot posamezniki, v svojih družinah, v svojih krajevnih skupnostih, mestih. Kdo smi mi v tej državi Sloveniji, na katero smo ponosni. Kajti na koncu koncev vsej tej simboliki dajemo vsebino mi. Po drugi strani vsa ta simbolika vzgaja nas, nas oblikuje, in je dragoceno, da bomo na takšnem kraju vedno bolj vedeli, kdo smo. Ne zato, da bi se imeli za boljše, pomembnejše od drugih. Ne zato. Ampak, da bomo lahko z drugimi stopali v dialog, kajti brez identitete, brez zavesti, kdo si, se ne moreš pogovarjati o čem drugem kakor o vremenu in športnih rezultatih. Če pa vemo, kdo smo, potem se bomo lahko pogovarjali o preteklosti, se bomo zavedali, kakšno sedanjost oblikujemo, in bomo poznali tudi dediščino, ki jo bomo izročili prihodnosti. Kaj bodo prihodnji rodovi naredili z našo dediščino, bodo njihove odločitve.

Kaj nam Grozde na poseben način govori za naš čas? Najprej, da moramo življenje vzeti v svoje roke. Da moramo prevzeti odgovornost za svoje življenje in za svoja ravnanja. Danes je skoraj da samo po sebi umevno, da za vse, kar se nam dogaja, poiščemo krivca nekje zunaj nas samih. Za moje težave in neprijetnosti so krivi moji starši, moji bratje in sestre, moje okolje … Kdo bi mogel zajeti vse krivce, na katere prelagamo svoja bremena

Ob 60. letnici smrti in 100. letnici nove maše nadškofa Antona Vovka v župniji Breznica vabijo na Vovkove dneve. Pripravili so bogat program, v okviru le-tega pa kar nekaj zanimivih dogodkov. Vovkovi dnevi se bodo zaključili s slovesno sv. mašo v nedeljo, 18. junija, v župnijski cerkvi župnije Breznica.

Na poseben način pa se mi nocoj, dragi bratje in sestre, postavlja vprašanje, kaj bomo mi kot kristjani izročili naprej. Seveda bomo našemu jutrišnjemu rodu izročili vse tisto, o čemer sem prej spregovoril. Vendar to ni dovolj. Naše krščansko izročanje ne more biti samo posredništvo med preteklimi in prihodnjimi rodovi na naši zemlji. Tudi naše krščanstvo, tudi moja vera mora zaznamovati izročilo, ki ga bomo posredovali naprej.

V Beogradu je med 14. in 20. majem 2023 potekal Sveti Arhijerejski Sabor Srbske Pravoslavne Cerkve, ki je za novega administratorja zagrebško-ljubljanske eparhije izbral episkopa Kirila, ki bo na tem mestu nasledil njegovo svetost patriarha Porfirija.

Od 8. do 10. maja 2023 je v Bukarešti potekala konferenca Komisije za družino in življenje pri Svetu evropskih škofovskih konferenc (CCEE). Zbralo se je 40 predstavnikov evropskih škofovskih konferenc, in sicer iz 22 držav Evrope. Iz Slovenije sta se je udeležila predsednik Urada za družino pri SŠK in ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore ter tajnik istega urada mag. Luka Mavrič. Naslov konference je bil: "Gospod, kako bi mogli poznati pot?" (Jn 14,5). Družina v današnji Evropi".

Zavetnik gasilcev, sv. Florjan, goduje 4. maja. Ljubljanski nadškof msgr. Stanislav Zore OFM se je gasilcem, ob njihovem prazniku, zahvalil, medse pa so ga povabili gasilci iz Lahovč in Cerkelj na Gorenjskem.

"Spet kliče nas večnani maj, k v Mariji v nadzemeljski raj ..." Melodija, ki je v teh dneh zadonela po mnogih župnijskih cerkvah, pa tudi podružničnih, ponekod pa pobožnost šmarnic ohranjajo tudi pri kapelicah in znamenjih. Kaj vse pa nas še čaka v bogatem maju?

Leta 2020 se je od nas poslovil takrat upokojeni ljubljanski nadškof msgr. Alojz Uran. Ob 3. obletnici smrti je sveto mašo, v ljubljanski stolnici sv. Nikolaja daroval nadškof Stanislav Zore OFM. Njegovemu nagovoru lahko prisluhnete na SoundCloud profilu p. Ivana Hercega DJ.

Ljubljanski nadškof msgr. Stanislav Zore je ob velikonočnih praznikih spregovoril v dveh medijih.

Zbrani nadovori nadškofa msrg. Stanislava Zoreta OFM ob velikonočnih bogoslužjih.