Postni čas je spokorni čas. Kristjani v tem času pri bogoslužju in v zasebnem življenju več premišljujemo o pomenu Kristusovega trpljenja in njegove smrti na križu. Naše notranje prizadevanje naj bi se na zunaj izražalo v poglobljeni molitvi, postu in dobrih delih. Tudi Kristus se je pred nastopom javnega delovanja štirideset dni postil v puščavi.

Ob praznovanju 20. svetovnega dneva bolnikov je v soboto, 11. februarja, v Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani koprski škof msgr. Metod Pirih daroval slovesno bogoslužje.

Obred v templju je bil obred zahvale in priznanja, da je vse, kar smo in kar imamo, Božji dar, da nam je vse izročeno v najem in oskrbo in da to ne velja samo za naše imetje, ampak tudi za naše življenje, življenje nas samih in življenje otrok, ki nam jih zaupa Božja očetovska Previdnost.

Ljubezen do bližnjega, ki nam jo naroča Gospod, vsebuje tudi družbeno odgovornost za skupno dobro naših bratov in sester. Sedaj je čas in velika potreba, da to odgovornost pokažemo. Prosimo Gospoda, da nam pri tem podeli obilje darov Svetega Duha in svoj blagoslov.

Včeraj, 20. januarja 2012, je minilo 60 let od žalostnega dogodka, ko je nahujskana skupina ljudi na železniški postaji poskušala zažgati živega ljubljanskega škofa, danes Božjega služabnika Antona Vovka.

V okviru projekta Maribor – Evropska prestolnica kulture 2012 (EPK) in Slomškovega leta je v torek, 17. januarja 2012, v mariborski stolnici sv. Janeza Krstnika potekalo prvo predavanje v sklopu Govori v stolnici. Ljubljanski nadškof metropolit Anton Stres je predaval na temo "Vera in kultura".

Danes, 13. januarja 2012, mineva 20 let od objave note o priznanju samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije s strani Svetega sedeža. Z uradnim diplomatskim dejanjem je Sveti sedež kot subjekt mednarodnega prava s posebnim ugledom in moralno težo med prvimi priznal samostojnost Slovenije.

Spričo »občutka razočaranja zaradi krize«, ki zajema družbo, gospodarstvo in delo, danes »novo upanje« prihaja od mladih. To papeževo prepričanje je ozadje njegove poslanice ob 45. svetovnem dnevu miru, ki ga bomo tako kot vsako leto praznovali 1. januarja 2012.

Vsako leto znova se zberemo ob tej nenavadni uri pri polnočni sveti maši, da proslavimo rojstvo Jezusa Kristusa, učlovečenega Božjega Sina. Najbolj nenavaden in neverjeten dogodek, da sam Bog postane človek, proslavljamo tudi ob nenavadnem času.

Naša naloga pa je, da plamen pričakovanja dokončnega odrešenja ohranjamo, da mu dajemo vsak dan nov zalet in zagon, da sveti zelo visoko tako, da lahko v njegovi svetlobi prepoznamo prave poti, ki jih moramo ubrati znotraj zgodovinskega časa, v katerem živimo. V ohranjanju tega upanja, razsvetljenega upanja, vidi v sodobni družbi in državi Cerkev svoje poslanstvo.

Kjer je ljubezen, se v svetu pojavlja svetloba; kjer je sovraštvo, se svet potaplja v temo. V betlehemski pastirski staji se je pred 2000 leti pojavila velika svetloba, ki jo je pričakoval svet. V otroku, ki se je rodil v sveti noči, je Bog začel na edinstven način razodevati sebe kot eno samo ljubezen, ki se daruje za druge.

Evangelij poudarja, da je Gospod z nami in med nami. To je povod in vzrok našega veselja. To adventno veselje bomo skozi vse cerkveno leto z obhajanjem različnih odrešenjskih dogodkov še stopnjevali in utrjevali našo hvaležnost, da smo po svoji veri in krstu v Cerkvi pridruženi novemu Božjemu ljudstvu...