• 25. 12. 2011

    Nagovor nadškofa Antona Stresa pri polnočni maši

    Vsako leto znova se zberemo ob tej nenavadni uri pri polnočni sveti maši, da proslavimo rojstvo Jezusa Kristusa, učlovečenega Božjega Sina. Najbolj nenavaden in neverjeten dogodek, da sam Bog postane človek, proslavljamo tudi ob nenavadnem času.

  • 23. 12. 2011

    Nagovor nadškofa Antona Stresa pri maši za domovino

    Naša naloga pa je, da plamen pričakovanja dokončnega odrešenja ohranjamo, da mu dajemo vsak dan nov zalet in zagon, da sveti zelo visoko tako, da lahko v njegovi svetlobi prepoznamo prave poti, ki jih moramo ubrati znotraj zgodovinskega časa, v katerem živimo. V ohranjanju tega upanja, razsvetljenega upanja, vidi v sodobni družbi in državi Cerkev svoje poslanstvo.

  • 22. 12. 2011

    Božično voščilo nadškofa Antona Stresa

    Kjer je ljubezen, se v svetu pojavlja svetloba; kjer je sovraštvo, se svet potaplja v temo. V betlehemski pastirski staji se je pred 2000 leti pojavila velika svetloba, ki jo je pričakoval svet. V otroku, ki se je rodil v sveti noči, je Bog začel na edinstven način razodevati sebe kot eno samo ljubezen, ki se daruje za druge.

  • 12. 12. 2011

    Nagovor nadškofa Stresa ob začetku praznovanja 550-letnice ustanovitve ljubljanske škofije

    Evangelij poudarja, da je Gospod z nami in med nami. To je povod in vzrok našega veselja. To adventno veselje bomo skozi vse cerkveno leto z obhajanjem različnih odrešenjskih dogodkov še stopnjevali in utrjevali našo hvaležnost, da smo po svoji veri in krstu v Cerkvi pridruženi novemu Božjemu ljudstvu...

  • 11. 12. 2011

    Apostolska Penitenciarija – Odlok o popolnem odpustku

    APOSTOLSKA PENITENCIARIJA, v moči pooblastil, prejetih od svetega očeta, obdaruje jubilejno leto s popolnim odpustkom pod običajnimi pogoji (zakramentalna spoved, prejem svetega obhajila, molitev po namenu sv. očeta), ki ga prejmejo resnično skesani verniki in ga lahko darujejo kot prošnjo tudi za duše v vicah...

  • 05. 12. 2011

    Advent 2011

    Nekdo prihaja - ti ga spregledaš! Nekdo se je namenil k tebi – ti se mu zapreš! Nekdo potrka pri tebi - ti si zamašiš ušesa! Nekdo vstopi k tebi - tebe ni doma! Nekdo stanuje pri tebi - ti ga vržeš ven! Nekdo bi te rad nagovoril - ti ga prekineš!

  • 29. 11. 2011

    Predstavitev monografije in odprtje razstave ob 550-letnici ljubljanske škofije

    Ljubljanski nadškof metropolit msgr. dr. Anton Stres na začetku jubilejnega leta ob 550-letnici ustanovitve ljubljanske (nad)škofije pripravlja kulturna dogodka, ki bosta potekala v torek, 6. decembra 2011, v galeriji Družine oz. v kletnih prostorih na Krekovem trgu 1 v Ljubljani.

  • 25. 11. 2011

    Pismo slovenskih škofov pred državnozborskimi volitvami 2011

    Slovenski škofje želimo pred bližnjimi državnozborskimi volitvami najprej poudariti, da so volitve najbolj pomemben trenutek v življenju demokratične družbe. Dejansko gre za edino priložnost, ko državljani neposredno odločamo o svoji prihodnosti.

  • 25. 11. 2011

    Pastirsko pismo ob jubilejnem letu ljubljanske nadškofije

    Seznanjanje z zgodovino naše škofije naj okrepi našo katoliško zavednost, romanja v naša škofijska središča naj okrepijo našo pripravljenost za sodelovanje, osrednje bogoslužne slovesnosti ob začetku in ob koncu jubilejnega leta pa naj nas napolnijo z novo gorečnostjo in požrtvovalnostjo za misijonarsko pričevanje...

  • 01. 11. 2011

    Na praznik vseh svetih

    Z današnjim praznikom nas hoče Cerkev, ki je naša mati in učiteljica, navdušiti, da bi v svetosti prepoznali temeljni namen našega življenja. Na praznik vseh svetih nam hoče pokazati, da svetost ni nekaj izjemnega...

  • 27. 08. 2011

    Izjava nadškofa Antona Stresa ob smrti kardinala Alojzija Ambrožiča

    Ko se torontska nadškofija v Kanadi s hvaležnostjo poslavlja od svojega nekdanjega nadškofa kardinala Alojzija Ambrožiča, se ga s hvaležnostjo spominja tudi ljubljanska nadškofija in celotna Cerkev na Slovenskem.

  • 22. 08. 2011

    Pastoralna spodbuda Slovenske škofovske konference: Privesti brate in sestre k Jezusu

    Naša največja skrb niso zunanje okoliščine in neugodne družbene razmere. Tudi ne težave z osebjem in strukturami ter vse hujše pomanjkanje duhovnih poklicev. Naša prva in največja skrb je živa in osebna vera v Boga in v njegovega Sina Jezusa Kristusa ter v Svetega Duha, ki navdihuje in opogumlja naše občestvo.