Danes podoživljamo Jezusovo zadnjo večerjo. Skupaj z apostoli stopamo v duhu v dvorano zadnje večerje, ki so jo po Jezusovem naročilu pripravili po vseh predpisih, kakor je treba. Nocoj bomo ponovno prejeli njegove zadnje darove, poslušali njegove zadnje zaupne besede, gledali njegova zadnja dejanja, da si jih bomo vtisnili ne samo v spomin, ampak tudi in predvsem v srce.

V evangeliju, ki smo mu pravkar prisluhnili, smo slišali Jezusa, kako se v domači nazareški molilnici, sinagogi, predstavi svojim rojakom kot tisti odrešenik in Božji maziljenec, ki ga je napovedoval prerok Izaija in katerega temeljno poslanstvo je bilo rešiti svoje brate in sestre vsega, kar povzroča zlo in uničuje človekovo dostojanstvo.

V Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano se je v sredo, 28. marca 2012, srečalo več kot 150 duhovnikov ljubljanske nadškofije s svojim ordinarijem, nadškofom Antonom Stresom. Srečanje je bilo posvečeno pastoralnemu načrtu, novi evangelizaciji in letu vere. Pobuda za takšna srečanja se je rodila lani na podobnem srečanju.

Verniki Srbske Pravoslavne Cerkve zagrebško-ljubljanske metropolije, Katoliške Cerkve, in Islamske skupnosti v Republiki Sloveniji izjavljamo, da sta zakonska zveza in družina ključnega pomena za razvoj človeške osebe in družbe, zato smo vsi skupaj dolžni varovati vrednoto zakonske zveze in družine kot skupnosti moža, žene in otrok.

V predreferendumskih razpravah o Družinskem zakoniku smo lahko slišali celo vrsto argumentov, ki brez dvoma govorijo o izboljšavah, a tudi vrsto resnih pomislekov, ki pod vprašaj ne postavljajo celotnega zakonika, ampak nekatere njegove temeljne člene in njihovo vrednostno ozadje.

Ne da se zaobjeti »pisanosti in raznoličnosti življenja« škofije in vseh tistih, ki so v zaupanju v Božji blagoslov in Marijino varstvo storili toliko dobrega v tej častitljivi zgodovini. Ustanovitev škofije je bilo pomembno versko, kulturno in državotvorno dejanje, ki je odločilno zaznamovalo celoten slovenski prostor.