V Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano se je v sredo, 28. marca 2012, srečalo več kot 150 duhovnikov ljubljanske nadškofije s svojim ordinarijem, nadškofom Antonom Stresom. Srečanje je bilo posvečeno pastoralnemu načrtu, novi evangelizaciji in letu vere. Pobuda za takšna srečanja se je rodila lani na podobnem srečanju.

Verniki Srbske Pravoslavne Cerkve zagrebško-ljubljanske metropolije, Katoliške Cerkve, in Islamske skupnosti v Republiki Sloveniji izjavljamo, da sta zakonska zveza in družina ključnega pomena za razvoj človeške osebe in družbe, zato smo vsi skupaj dolžni varovati vrednoto zakonske zveze in družine kot skupnosti moža, žene in otrok.

V predreferendumskih razpravah o Družinskem zakoniku smo lahko slišali celo vrsto argumentov, ki brez dvoma govorijo o izboljšavah, a tudi vrsto resnih pomislekov, ki pod vprašaj ne postavljajo celotnega zakonika, ampak nekatere njegove temeljne člene in njihovo vrednostno ozadje.

Ne da se zaobjeti »pisanosti in raznoličnosti življenja« škofije in vseh tistih, ki so v zaupanju v Božji blagoslov in Marijino varstvo storili toliko dobrega v tej častitljivi zgodovini. Ustanovitev škofije je bilo pomembno versko, kulturno in državotvorno dejanje, ki je odločilno zaznamovalo celoten slovenski prostor.

Bog, naš Oče, hvala ti, da si nas po svojem Sinu Jezusu Kristusu poklical v svoje kraljestvo, prerodil iz vode in Svetega Duha ter nas naredil za svoje ljubljene otroke.

Apostol Pavel, ki je bil pravi intelektualec svojega časa, izveden v poganski, še posebej v stoiški filozofiji, ki je v njegovem rodnem Tarzu imela pomembno miselno središče, in v judovski teologiji, ko se je lahko ponašal, da je odraščal pri nogah uglednega farizejskega teologa Gamaliela, v odlomku pisma, ki smo mu prisluhnili, opozarja na neko drugo modrost, ki si je ni pridobil, ampak mu je bila podarjena, se mu je razodela na poti v Damask.

Ko praznujemo 550 letnico škofije, se zavedamo, da vstopamo v svetišče spomina, ki je po Avguštinovih besedah, veličastno in brezmejno. Ne da se zaobjeti »pisanosti in raznoličnosti življenja« škofije in vseh tistih, ki so v zaupanju v Božji blagoslov in Marijino varstvo storili toliko dobrega v tej častitljivi zgodovini.