Letošnji duhovniki jubilanti so se v soboto, 4. julija 2026, na povabilo ljubljanskega nadškofa msgr. Stanislava Zoreta zbrali v Bogoslovnem semenišču; najprej okoli Božjega oltarja v kapeli, potem pa pri bratski mizi v obednici.

Med sveto mašo je gospod nadškof pozdravil vse navzoče duhovnike jubilante in se spomnil tudi tistih, ki se srečanje niso mogli udeležiti. Tako ali drugače je pozdravil jubilanta, ki je bil posvečen pred 75 leti, tri biseromašnike, dvanajst zlatomašnikov, osem štiridesetletnikov in šest srebrnomašnikov. Dva med njimi sta se tekom leta že poslovila in odšla v večnost, eden pa je žal odšel drugače.

Pri pridigi je izhajal iz dnevne Božje besede iz knjige preroka Amosa in evangelija po Mateju. Na prvi pogled se povezava s današnjim praznovanjem ne vidi, a po globljem razmisleku se vidi, da pravzaprav govori o duhovnikih.

Prerok Amos pravi, da dvigne razpadlo Davidovo kočo, popravi razpoke, dvigne podrtine, jo obnovi, kakor je bila v nekdanjih časih. Prerok govori o razpokah, o popravljanju razpok, podiranju, o obnavljanu. Kdo izmed vas, dragi bratje duhovniki, ni bil popravljalec razpok? Ni skrbel za lepoto Božjih hiš, včasih precej načete Božje hiše?

K duhovništvu spada tudi to, da duhovnik skrbi za bogoslužne prostore – od mogočnih cerkva do čisto preprostih vaških znamenj. In na ta način, ko duhovnik skrbi za prostore, v katerih ljudstvo opravlja bogoslužje, časti svojega Boga in poživlja ter poglablja svojo vero, na ta način duhovnik tudi poživlja in poglablja vero ljudstva, h kateremu je poslan.

Naše cerkve, podružnice in kapele so nekakšno pokristjanjenje našega prostora. Vse to je znamenje vere naših prednikov in vere nas danes. Vsak, ki gre skozi našo deželo, ve: tukaj so živeli in še živijo kristjani. Zato ste, dragi bratje, popravljali Davidovo hišo, razpoke, podrtijo.

To je zapisano v kronikah, na fotografijah, je shranjeno v arhivih. Vse to se vidi.

Še veliko več razpok, podrtij, ste zacelili v dušah ljudi. Vsaka spoved je popravljanje razpok. Je kakor dviganje iz ruševin. Čeprav se na zunaj nič ne vidi, je zaceljena duša, je zaceljen njen odnos z Bogom, odnos z ljudmi. O tem ne govorijo kronike, ni fotografij. A v Božjem srcu je vse to shranjeno.

Ali ni vsako srečanje s človekom, ki je začutil dotik Božjega, ko si ga pogledal s sočutjem, ko si ga srečal z veseljem, ko si ga potrdil v njegovem prizadevanju, njegovem iskanju, ko si ga dvignil iz potrtosti – ali ni vse to celjenje razpok? Pozidanje ruševin?  To je vse duhovniško življenje: eno samo obnovitveno delo. Tako v materialnem kot duhovnem smislu.

Jubilanti ste. Jubilej pomeni klic k veselju, povabilo k zahvaljevanju, k vriskanju. Jubilanti, slavite Boga, zahvaljujte se mu, in dovolite, da se mu zahvaljujemo skupaj z vami, da ga slavimo skupaj z vami za vse to čudovito delo obnove, ki ste ga skozi različna leta svojega duhovniškega služenja in svoje duhovniške zvestobe opravili do tega trenutka. Nadaljevali bomo še naprej. Z Božjo pomočjo in dokler Bog hoče.

V imenu Cerkve se vam želim iskreno zahvaliti za tisto, kar ljudje vidimo, in tisto, kar vidi le Bog, ljudje pa ne vidimo.

Evangelij pa nam prinaša besedo o postu. Jezus odgovarja učencem Janeza Krstnika, ki ga vprašajo, zakaj se oni postijo, njegovi učenci pa ne. Pojasni, da svatje ne žalujejo, dokler je ženin med njimi. Ob tem se vprašam, kaj je moje življenje? Je veselje bližine, povezanosti, globine odnosa z Jezusom Kristusom, ali pa se morda kdaj obnašam bolj postno, ker se je bližina z Jezusom oddaljila.

Samo iz bližine odnosa z Jezusom lahko živim pristno duhovništvo, v katerem ni nastopanja, v katerem ni videza, ampak ljudje začutijo, da naš gospod, naš župnik, naš duhovnik živi z Bogom. Za to sem vam hvaležen.

Dragi bratje duhovniki, ne glede na to, kateri jubilej obhajate, se vaše duhovništvo nadaljuje. Nadaljujte ga srčno, iz Kristusovega navdiha, iz bližine Svetega Duha in iz bližine Troedinega Boga v katerem začenjamo molitve in dajemo blagoslove.

Hvala vam, da ste tukaj, hvala vam, da ste duhovniki, Hvala vam, da ste ostali zvesti. in slavimo Gospoda.

Foto: Nadškofija Ljubljana