Prepričan sem, da je škofijski molitveni dan za duhovne poklice, ki ga obhajamo skupaj z drugimi škofijami v Sloveniji, kjer so se škofje v romarskih središčih zbrali s kristjani iz svojih škofij, potrditev naše molitve v ta namen in obenem tudi spodbuda, da v zaupanju v Boga in v moč molitve ne opešamo. Vem, da vas je veliko takih, ki vam je molitev za duhovne poklice, tako za nove kot tudi za stanovitnost že poklicanih, del vsakdana.

V evangeliju smo slišali o Elizabeti. Bila je nerodovitna. Brez otrok. In skupaj s svojim možem Zaharijem se je postarala. V notranjosti ves čas bolečina, občutek zavrženosti od Boga, kot bi Bog odrekel svoj blagoslov. Od zunaj pa kazanje s prstom, posmeh in zasramovanje okolice. Nerodovitnost je bila znamenje grešnosti in prekletstva. Prazno in posmehu izpostavljeno življenje. Bi bilo to dovolj trpljenja za prostovoljno končanje življenja? Aktivisti bi rekli, da izpolnjuje kriterije.

Težko je gledati ljudi, ki so utrujeni in še vedno trepetajo pred vsakim oblakom, tolažilno pa je videti ljudi in njihovo pripravljenost storiti vse, da bo škoda čim manjša in da se najbolj prizadeti ne bodo čutili zapuščeni. Zato se iskreno zahvaljujem vsem, ki so v teh dnevih naredili vse, da bi bile posledice ujme manjše. Naj jih Bog blagoslovi.

S celonočnimi zasliševanji so ga lomili, zelo so ga lomili, da bi ga zlomili in pripravili do tega, da bi bil pripravljen »sodobno pridigati in ljudstvo dvigati po poti socializma« ter da bi glede tega dal smernice tudi duhovnikom, pa je odločno izjavil, da tega ne bo storil. Začeli so mu groziti: »Boste videli, kam vodite Vi Cerkev. Jutri boste videli, koga bomo od duhovnikov še zaprli. Vsega ste vzro

Na prvo julijsko soboto, letos 1. julija 2023, gospod nadškof msgr. Stanislav Zore povabi vsakoletne duhovnike jubilante na tradicionalno srečanje v Bogoslovno semenišče. Da bi se skupaj z njimi zahvalil Bogu za njihovo poklicanost in vsa leta njihove zvestobe. Na začetku svete maše v semeniški kapeli je gospod nadškof pozdravil jubilante in jih spodbudil k hvaležnosti z mislijo, da je bil Bog dovolj močan v njih, da so mogli biti zvesti in vztrajati na poti poklica za Gospodom Jezusom.

Za konec še eno besedo spodbude. Blaž, ne boj se, da si sam. Ena sama mašna daritev, ki jo boš daroval, bo ponavzočila Kristusa, ki je z eno daritvijo na križu odrešil vse vesoljstvo. Moramo se pa zamisliti mi, dragi bratje in sestre. Zamisliti se moramo nad svojo molitvijo za duhovne poklice. Poklicani se morate zamisliti, zakaj odlašate z odgovorom na Božji klic. Pa tudi naša občestva se morajo zamisliti nad svojo duhovno nerodovitnostjo.

V Bruslju smo se zbrali, da bi blagoslovili obnovljene prostore Slovenskega pastoralnega centra in se Bogu zahvalili za opravljena dela ter prosili za rodovitnost slovenskega in krščanskega življenja v teh prostorih. Obenem ravno na današnji dan obhajamo tudi praznik državnosti, ko sta bili leta 1991 sprejeti Deklaracija o neodvisnosti Slovenije in Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Sloveniji. Ob praznovanju tega se bomo povezali z vsemi našimi ljudmi, ki našo državno samostojnost in neodvisnost doživljajo kot praznično dejstvo, za katerega moramo biti hvaležni, obenem pa moramo biti pozorni na to, da se bo naša samostojna država Slovenija razvijala v skupnost državljanov, ki bo temeljila na sodelovanju in na sprejemanju vseh najbolj ustvarjalnih sil in sposobnosti za naše skupno dobro.

Dragi kandidati za stalne diakone. Trdno sem prepričan, da ste tudi vi, vaša poklicanost v stalni diakonat sad, ki je zrasel in dozorel iz take molitve. Danes boste na poseben način vstopili v vrste učencev, ki jih Jezus kliče k molitvi in prošnji. Vedno bolj mi je jasno, da prvo pastoralno delo, ki ga vrši Cerkev, niso različne akcije, v katerih se včasih skriva nekaj naše zagledanosti vase, da smo sposobni sami odgovarjati na vprašana ljudi in reševati njihove stiske in nemoč.