V zadnjem času postopek pridruževanja župnij Dražgoše in Zali Log vzbuja nekaj vznemirjenja, žal se v javnosti pojavljajo razne napačne interpretacije cerkvenih pravil in postopkov. Poudarjamo, da v skladu s kan. 16 Zakonika Cerkvenega prava (ZCP) zakone verodostojno razlaga zakonodajalec in tisti, ki mu je ta podelil oblast verodostojne razlage. Nenavadno je, da se nekdo, ki ni ne teolog, ne cerkveni pravnik, ne poznavalec posameznega teološkega ali pastoralnega področja, in nima nikakršne cerkvene pristojnosti oz. oblasti, sam okliče za razsodnika cerkvenih odločb in ravnanj.

Po kan. 532 ZCP v vseh pravnih poslih župnijo zastopa župnik, ki je tudi civilno-pravno pravni zastopnik pravne osebe. Navedbe, da bi bili pravni posli župnije kakorkoli omejeni zaradi umanjkanja župnijskih struktur, torej ne držijo. Kan. 1279, § 1 pravi, da cerkveno premoženje upravlja tisti, ki vodi pravno osebo, kateri premoženje pripada.

Kan. 537 ZCP predvideva gospodarski svet v župniji. Kan. 1280 ZCP pa dopolni, da se lahko župnik namesto s svetom posvetuje z dvema svetovalcema.

Glede na Pravilnik o službi cerkvenih ključarjev in župnijskega gospodarskega sveta je župnik vedno predsednik župnijskega gospodarskega sveta.

Po kan. 515, § 2 ZCP župnije ustanavlja oz. ukinja krajevni škof po posvetovanju z duhovniškim svetom. Pri tem niti župnik, še manj pa ključarji ali druga župnijska telesa nimajo vloge.

Župnijski gospodarski svet in župnijski pastoralni svet sta zgolj posvetovalna organa v župniji, ki sta župniku v pomoč pri gospodarskem oz. pastoralnem načrtovanju in delu v župniji. Obema predseduje župnik. Nista pa župnikov nadzorni organ ali nekakšen parlament, ki bi mu nalagal obveznost ravnanja. V vseh poslih nosi odgovornost župnik in je zato svoboden pri vodenju župnije.

Glede domnevne kršitve pojasnjujemo, da ne moremo govoriti o težki kršitvi ZCP. Naše cerkveno sodišče je na »prijavo« odgovorilo, da za obravnavanje ni pristojno, ker gre pri imenovanju članov župnijskega gospodarskega sveta za upravno dejanje, ki je v pristojnosti škofa. Šlo je za določene neurejene oz. zatečene upravne formalnosti, kljub temu pa so vse pastoralne dejavnosti in gospodarski projekti potekali, kar priznavajo tudi farani. Nadškof in župnik nista v nobenem postopku. Sama vloga na sodišče ne pomeni začetek postopka.

Z odloki o imenovanju ključarjev in njihovimi imeni so bili farani seznanjeni pri nedeljskih svetih mašah: Zali Log 1. 3. 2025, Železniki 2. 3. 2025 in Dražgoše 8. 3. 2025.

Sedanja situacije je torej urejena in skladna z ZCP.

Ker so mandati župnijskih pastoralnih svetov poenoteni v celotni nadškofiji, bo le-ta imenovan z naslednjim sklicem v prihodnjem letu 2026.

Vpogled v cerkveno arhivsko gradivo določata Pravilnik o uporabi gradiva škofijskih arhivov katoliške Cerkve in Zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih. Zaradi varovanja gradiva in osebnih podatkov v njem je vpogled omejen.

Na nadškofiji se trudimo celostno poskrbeti za pastoralne potrebe po župnijah in poskrbeti za duhovni blagor Božjega ljudstva, kar je zaradi pomanjkanja duhovnikov in njihove vedno višje starosti (trenutno v nadškofiji 63 let) vedno težje. Postopki združevanja in preoblikovanja župnij že dalj časa potekajo v celotni naši nadškofiji in tudi po drugih slovenskih škofijah, saj se je v 250 letih, odkar je bilo to nazadnje celostno urejeno, situacija zelo spremenila. V ljubljanski nadškofiji je bilo leta 2019 pridruženih 12 župnij, leta 2024 2 župniji, za leto 2026 pa se na načrtuje pridružitev več župnij. V več kot 100 letih pa iz župnije Dražgoše ni bilo nobenega novomašnika.

Hvaležni smo vsem, ki se po svojih močeh v edinosti s Cerkvijo vsakodnevno trudijo za živo versko življenje v naših družinah in občestvih. Spodbujamo k molitvi za nove duhovne poklice.

msgr. dr. Franc Šuštar, generalni vikar