VATIKAN (sreda, 25. junij 2014, RV) – Današnja kateheza papeža Frančiška, ki jo je imel med splošno avdienco na Trgu sv. Petra, je bila namenjena »pripadnosti Cerkvi«. Pred tednom dni je sveti oče namreč začel nov sklop katehez o Cerkvi in spregovoril o Bogu, ki želi oblikovati narod, da bi ta ponesel blagoslov vsem narodom zemlje. Začne z Abrahamom in zatem z veliko potrpežljivosti pripravlja ta narod stare zaveze, dokler ga po Jezusu Kristusu ne postavi kot znamenje in orodje združenosti ljudi z Bogom in med njimi.
Naša krščanska identiteta je pripadnost
Papež je katehezo začel s poudarkom, da kristjani nismo izolirani in vsak zase: »Naša krščanska identiteta je pripadnost! Smo kristjani, ker pripadamo Cerkvi. Je kot priimek. Če je ime ‘Sem kristjan’, potem je priimek ‘Pripadam Cerkvi’,« je nazorno pojasnil Frančišek. Ta pripadnost je lepo izražena tudi v imenu, ki ga Bog pripiše sam sebi. Ko v obliki gorečega grma odgovori Mojzesu, ne pravi ‘jaz sem Vsemogočni’, ampak se poimenuje kot ‘Bog očetov’, ‘Bog Abrahama’, ‘Bog Izaka’, ‘Bog Jakoba’. »Na ta način se razodene kot Bog, ki je sklenil zavezo z našimi očeti in temu dogovoru ostane vedno zvest, kliče nas, da vstopimo v ta odnos, ki nas ‘predhaja’. Ta odnos Boga z njegovim narodom je predhoden vsem nam, izhaja iz tistega časa,« je zatrdil.
Nihče ne postane kristjan sam
Zato se najprej s hvaležnostjo spominjamo tistih, ki so bili pred nami in so nas sprejeli v Cerkev, je nadaljeval. »Nihče ne postane kristjan sam. Kristjane se ne dela v laboratoriju. Kristjan je del naroda, ki prihaja od daleč. Kristjan pripada narodu, ki se imenuje Cerkev in ta Cerkev ga naredi kristjana na dan krsta … A nihče, nihče ne postane kristjan sam,« je poudaril Frančišek. Če verujemo, če znamo moliti, če poznamo Gospoda in lahko poslušamo njegovo besedo, če ga čutimo blizu in ga prepoznamo v bratih, je to zato, ker so pred nami drugi živeli vero in so nam jo nato posredovali. Vero smo prejeli od naših očetov, naših prednikov, oni so nas o njej poučili. Spomnil je na starše, ki so za nas prosili krst, stare starše ali koga od sorodnikov, ki so nas naučili narediti znamenje križa in moliti prve molitve, na župnika ali kakega duhovnika, redovno sestro, katehista, ki nam je posredoval vsebino vere in nam pomagal rasti kot kristjani. »To je Cerkev,« je dodal, »velika družina, v kateri smo sprejeti in kjer se učimo živeti kot verniki in kot učenci Gospoda Jezusa.«
Živeti skupaj z drugimi
To pot pa lahko živimo samo zahvaljujoč drugim osebam in skupaj z drugimi osebami. Po Frančiškovih besedah v Cerkvi ne obstaja ‘naredi sam’, ne obstajajo ‘prosti streli’. Spomnil je na Benedikta XVI., ki je Cerkev velikokrat opisal kot ‘cerkveni mi’. Včasih slišimo koga reči, da veruje v Boga, v Jezusa, Cerkev pa ga ne zanima. Nekateri mislijo, da je mogoče imeti oseben, neposreden odnos z Jezusom Kristusom zunaj skupnosti in posredovanja Cerkve. Obstajajo namreč nevarne in škodljive skušnjave. Kot je rekel Pavel VI., obstajajo nesmiselne ločitve. Res je, da je hoditi skupaj naporno in na trenutke tudi težko, lahko se zgodi, da ti kakšen brat ali sestra dela probleme ali je v pohujšanje. »A Gospod je izročil svoje sporočilo zveličanja človeškim osebam, vsem nam, pričevalcem; v naših bratih in sestrah, z vsemi njihovimi darovi in omejitvami, nam prihaja naproti in se nam da prepoznati. To pomeni pripadati Cerkvi. Dobro si zapomnite,« je papež ponovno poudaril, »biti kristjan pomeni pripadnost Cerkvi. Ime je ‘Kristjan’, priimek je ‘Pripadnost Cerkvi’.«
Papež Frančišek je ob koncu kateheze povabil, naj prosimo Gospoda, da nam po posredovanju Device Marije, ki je Mati Cerkve, podeli milost, da ne bi podlegli skušnjavam in mislili, da se lahko odpovemo drugim in Cerkvi, da se lahko rešimo sami. »Boga zunaj Cerkve ni mogoče ljubiti, ni mogoče biti v občestvu z Bogom, ne da bi bili v Cerkvi, in ne moremo biti dobri kristjani, če nismo skupaj z vsemi tistimi, ki si prizadevajo slediti Gospodu Jezusu kot en narod, eno telo. In to je Cerkev,« je sklenil.
Objavljeno 26. 06. 2014