TRG SV. PETRA (nedelja, 13. april 2014, RV) – »Veliki teden se začenja s praznično procesijo z oljčnimi vejicami. Vse ljudstvo sprejema Jezusa. Otroci, mladi pojejo in hvalijo Jezusa. Toda ta teden se nadaljuje v skrivnost Jezusove smrti in vstajenja. Slišali smo Gospodovo trpljenje in dobro nam bo delo, če si postavimo vprašanje.« Tako je začel papež Frančišek po poslušanju evangelija o Jezusovem trpljenju po Mateju premišljevanje med slovesno mašo na današnjo cvetno nedeljo.
»Kdo sem jaz? Kdo sem jaz pred mojim Gospodom?« S tem vprašanjem je sveti oče skupaj z verniki na Trgu sv. Petra prehodil Jezusov slovesni vhod v Jeruzalem in pot trpljenja ter si ga zastavljal ob osebah, ki so bile na tej poti.
»Kdo sem jaz pred Jezusom, ki v prazničnem vzdušju vstopa v Jeruzalem? Sem sposoben izraziti svoje veselje, ga hvaliti? Ali pa se do njega distanciram?
Kdo sem jaz pred Jezusom, ki trpi? Toliko imen smo slišali, toliko imen. O skupini voditeljev, o nekaterih duhovnikih, nekaterih farizejih, nekaterih učiteljih postave, ki so se odločili, da ga umorijo. Čakali so na priložnost, da bi ga prejeli. Sem kot kdo od njih? Slišali smo tudi drugo ime: Juda. 30 kovancev. Sem kot Juda?
Še druga imena smo slišali. Učenci niso ničesar razumeli in ko je Gospod trpel, so pospali. Je moje življenje zaspano? Sem kot učenci, ki niso razumeli, kaj pomeni izdati Gospoda? Ali kot tisti drugi učenec, ki je hotel vse razrešiti z mečem? Sem kot oni?
Sem kot Juda, ki se hlini, da ima rad Učitelja in ga poljubi, da bi ga izročil, izdal? Sem izdajalec? Sem kot tisti voditelji, ki so na hitro sklicali sodni zbor in so iskali krive priče, sem kot oni? In ko to počnem, če to počnem, verjamem, da s tem rešujem ljudstvo? Sem kot Pilat, ko si pred težko situacijo ‘umijem roke’ in ne sprejmem svojega dela odgovornosti ter tako pustim obsoditi ali obsodim osebe?
Sem kot tista množica, ki ni prav vedela ali je na verskem srečanju, na sojenju ali pa v cirkusu in je izbrala Barabo? Za njih je eno in isto, pa še bolj zabavno je bilo ponižati Jezusa. Sem kot vojaki, ki udarjajo Gospoda, pljuvajo vanj, ga žalijo, se zabavajo s tem, da ga Gospoda ponižujejo?
Sem kot Cirinejec, ki se je vračal utrujen z dela, a je z dobro voljo pomagal Jezusu nositi križ?
Sem kot tisti, ki so hodili mimo pod križem in se Jezusu posmehovali: »Toda.. tako pogumen! Naj stopi s križa in mi bomo verovali Vanj!« Zasmehovanje Jezusa…
Sem kot tiste pogumne žene in kot Jezusova mama, ki so bile tam in v tišini trpele? Sem kot Jožef, njegov skrivni učenec, ki je z ljubeznijo nesel Jezusovo truplo in ga pokopal? Sem kot Mariji, ki sta ostali pred vhodom v grob ter jokali in molili?
Sem kot voditelji, ki so naslednji dan šli do Pilata in mu rekli: »Poglej, ta je govoril, da bo vstal; samo, da ne pride do še ene prevare« in so zaprli življenje, zaprli so grob v obrambi nauka, da bi življenje ne prišlo ven?
Kje je moje srce? Kateri od teh oseb sem podoben? Naj nas ves teden spremlja to vprašanje.«
Objavljeno 14. 04. 2014