VATIKAN (nedelja, 21. april 2013, RV) – Papež Frančišek je med sveto mašo, ki jo je daroval v baziliki sv. Petra posvetil deset diakonov iz rimskih semenišč v duhovnike. Med homilijo je sveti oče z besedami iz obrednika spodbudil mlade fante: »Vi predragi bratje in sinovi, ki boste posvečeni za prezbiterje, imejte pred očmi, ko opravljate sveto učiteljsko službo, da ste deležni poslanstva Kristusa, edinega Učitelja… Vaš nauk naj bo torej Božjemu ljudstvu hrana, vaše zgledno življenje bodi vernikom vir veselja, da boste z besedo in zgledom gradili hišo, ki je Božja Cerkev. Vi boste nadaljevali Kristusovo posvečevalno delo… In končno deležni poslanstva Kristusa, Glave in Pastirja, v sinovski povezanosti s svojim škofom si prizadevajte združevati vernike v eno družino, da jih boste mogli po Kristusu v Svetem Duhu pripeljati k Bogu Očetu. Vedno imejte pred očmi zgled Dobrega Pastirja, ki ni prišel da bi mu stregli, ampak da bi on stregel, ki je prišel iskat in reševat, kar je bilo izgubljeno«.
Papež je z okna apostolske palače na Trgu sv. Petra med nagovorom pred molitvijo Raduj se kraljica nebeška spregovoril o Jezusu Dobrem Pastirju, ki vabi svoje k udeleženosti pri njegovem odnosu z Očetom, in to je večno življenje. Spregovoril pa je tudi o molitvi za nove duhovniške in redovniške poklice. Po molitvi in blagoslovu je sveti oče omenil današnjo beatifikacijo duhovnika Nicola Rusce in pozval vse navzoče k molitvi za poklice. Sveti oče je po blagoslovu svojo pozornost namenil dogajanjem v Venezueli, ki jih spremlja z molitvijo in upanjem, da najdejo pravo in mirno pot pri reševanju težke situacije, v kateri se nahajajo in jih pozval: »Vabim drago venezuelsko ljudstvo in še posebej odgovorne ter politike, da odločno zavrnejo kakšno koli nasilje in vzpostavijo dialog utemeljen na resnici, v medsebojnem priznanju, v iskanju skupnega dobrega ter v ljubezni do naroda. Vernike prosim, da molijo in delajo za spravo in mir. Združimo se v molitvi polni upanja za Venezuelo in jo izročimo v roke Naše Gospe iz Coromota.« Sveti oče je prosil tudi za vse prizadete v potresu na jugu Kitajske.
Sveti oče je v nagovoru pred molitvijo dejal: »Dragi bratje in sestre, dober dan. Četrto velikonočno nedeljo zaznamuje evangelij o Dobrem Pastirju, ki ga beremo vsako leto. Današnji odlomek prinaša te Jezusove besede: »Moje ovce poslušajo moj glas; jaz jih poznam in hodijo za menoj. In jaz jim dam večno življenje; nikoli se ne bodo pogubile in nihče jih ne bo iztrgal iz moje roke. Moj Oče, ki mi jih je dal, je večji od vseh, in nihče jih ne more iztrgati iz Očetove roke. Jaz in Oče sva eno« (Jn 10,27-30). V teh štirih vrsticah je celotno Jezusovo sporočilo, je središče njegovega evangelija. Vabi nas namreč k udeleženosti pri njegovem odnosu z Očetom in to je večno življenje.
Jezus želi s svojimi prijatelji vzpostaviti odnos, ki je odsev odnosa, ki ga ima On z Očetom. Ta je v popolnem zaupanju medsebojne pripadnosti ter v globokem občestvu. Jezus, da bi izrazil to globoko zvezo, ta prijateljski odnos, uporablja podobo pastirja v odnosu do svojih ovac. On jih kliče in one prepoznajo njegov glas, odgovorijo na njegov klic in gredo za njim. Zelo lepa je ta prilika! Nagovarja nas ta skrivnost o glasu. Že v materinem telesu se naučimo prepoznati njen glas in glas očeta. Iz barve glasu zaznamo ljubezen ali zaničevanje, toplino ali hladnost. Jezusov glas pa je edinstven! Če se ga naučimo prepoznati, nas bo On vodil po poti življenja, po poti, ki gre onkraj brezna smrti.
Jezus pa v nekem trenutku reče to, kar se nanaša na njegove ovce: »Moj Oče, ki mi jih je dal« (Jn 10,29). To je zelo pomembno, je globoka skrivnost, ki je ni lahko razumeti. Če čutim, da me Jezus privlači in njegov glas ogreje moje srce, je to zaradi Očeta, ki je v mojo notranjost položil željo po ljubezni, resnici, življenju, lepoti… in Jezus je vse to v polnosti! To nam pomaga razumeti skrivnost poklicanosti, še posebej klica k posebni posvetitvi. Včasih nas Jezus kliče, nas vabi hoditi za njim, pa se mi niti ne zavemo, da je On, kakor se je to zgodilo mlademu Samuelu. Veliko mladih je danes tukaj na trgu. Veliko vas je, a ne? Se vidi! Veliko vas je mladih tu na trgu. Rad bi vas vprašal, če ste že kdaj slišali Gospodov glas, ki vas je po želji, nemiru, vabil hoditi za njim bolj od blizu? Ste ga slišali? Ne slišim. Sedaj da! Ste imeli željo biti Jezusovi apostoli? Mladost je potrebno zastaviti za velike ideale. Mislite tudi vi tako? Se strinjate? Vprašaj Jezusa, kaj želi od tebe in bodi pogumen. Bodi pogumna! Vprašaj Ga! V ozadju in pred vsakim klicem v duhovništvo ali v posvečeno življenje, je vedno močna in intenzivna molitev nekoga: babice, dedka, očeta, matere, skupnosti… Poglejte zakaj je Jezus rekel: »Prosíte torej Gospoda žetve, naj pošlje delavce na svojo žetev« (Mt 9,38). Poklici se porodijo v in iz molitve in samo z molitvijo se lahko ohranijo in prinašajo sadove. Všeč mi je to poudariti prav danes, ko je Svetovni dan molitve za duhovne poklice. Še posebej molimo za nove duhovnike rimske škofije, ki sem jih dopoldne posvetil.
Prosimo Marijo za priprošnjo. Deset mladih je reklo ‘da’ Jezusu in so bili danes dopoldne posvečeni v duhovnike. Kako lepo je to! Prosimo za priprošnjo Marijo, ki je Žena istega ‘da’. Marija je izrekala ‘da’ vse svoje življenje. Ona se je naučila prepoznavati Jezusov glas od trenutka, ko ga je začela nositi v svojem telesu. Naj nam Marija, naša Mati, pomaga vedno bolje poznati Jezusov glas in hoditi za njim, da bomo hodili po poti življenja! Hvala! Hvala za pozdrave, toda, pozdravite Jezusa! ‘Jezus’! Glasno! Vsi skupaj molimo k Mariji.«
Objavljeno 22. 04. 2013