TRG SV. PETRA (nedelja, 24. marec 2013, RV) – »Jezus vstopa v Jeruzalem. Množica učencev ga v prazničnem vzdušju spremlja, plašče polagajo pred njim. Govorijo o čudežih, ki jih je storil. Sliši se krik hvale: ‘Blagoslovljen, ki prihaja, kralj, v Gospodovem imenu! Mir v nebesih in slava na višavah!’(Lk 19,8).« S temi besedami je papež Frančišek začel homilijo med slovesno sveto mašo na cvetno nedeljo na Trgu svetega Petra.
Ob pogledu na ogromno množico vernikov, ki so se zbrali tako na trgu, kakor tudi na ulici sprave je sveti oče nadaljeval: »Množica, praznik, hvala, blagoslov, mir. Čutiti je ozračje veselja. Jezus je v srcu prebudil toliko upanja, predvsem med ponižnim, preprostim, ubogim, pozabljenim ljudstvom, tistim, ki v očeh sveta ne velja nič. On je znal razumeti človeško revščino, razodel je Božje usmiljeno obličje. Sklonil se je, da ozdravi telo in dušo. To je Jezus, to je njegovo srce, ki gleda vse nas, ki gleda naše bolezni, naše grehe. Velika je Jezusova ljubezen. In tako vstopa v Jeruzalem s to ljubeznijo in gleda vse nas.
Lep prizor je, poln svetlobe, svetlobe Jezusove ljubezni, tiste iz njegovega srca, veselja, praznovanja.
Na začetku svete maše smo to ponovili tudi mi. Mahali smo s svojimi palmami, s svojimi oljčnimi vejicami. Tudi mi smo sprejeli Jezusa, mu izrazili vselje, ker ga spremljamo, vedoč da je blizu, navzoč v nas in med nami kot prijatelj, kot brat in tudi kot kralj, kot prižgan svetilnik našega življenja. Jezus je Bog, tuda ponižal se je, da bi hodil z nami. Naš prijatelj je, naš brat. Sedaj nas osvetljuje na poti in tako smo ga danes sprejeli. Smo pri prvi besedi: veselje! Nikoli ne bodite žalostni možje in žene; kristjan to nikoli ne more biti! Nikoli ne pustite, da vas prevzame malodušnost! Saj se naše veselje ne poraja iz posedovanja obilice stvari, temveč se prodili iz tega, ker smo srečali Osebo: Jezusa med nami in iz tega, ker vemo, da z Njim nismo nikoli sami, tudi v težkih trenutkih, tudi ko se pot življenja sooča s težavami in ovirami, ki se zdijo nepremostljive in ki jih ni malo. V tem trenutku pride sovražnik, pride hudič, večkrat preoblečen v angela ter nas zahrbtno nagovarja. Ne poslušajte ga! Hodimo za Jezusom! Mi spremljamo, hodimo za Jezusom, predvsem pa vemo, da nas On spremlja, nas vzame na ramena. V tem je naše veselje, naše upanje, ki ga moramo prinašati v ta naš svet. Prosim vas, nikar si ne pustite ukrasti upanja, Ne pustite si ukrasti upanja! Tistega, ki nam ga Jezus daje.
Druga beseda: Zakaj Jezus vstopa v Jeruzalem, ali morda bolje, kako Jezus vstopa v Jeruzalem? Množica mu vzklika kot Kralju. Toda ne nasprotuje jim, ne reče jim, naj umolknejo (prim. Lk 19,39-40). Toda, kakšne vrste kralj je Jezus? Poglejmo ga: jezdi mladiča, ne spremljajo ga dvorjani, ne obdaja ga vojska kot simbol moči. Tisti, ki ga sprejmejo so ponižni, preprosti ljudje, ki imajo smisel videti v Jezusu nekaj več, imajo tisti smisel za vero, ki pravi: ‘To je Zveličar!‘ Jezus ne vstopa v sveto mesto, da bi ga sprejeli s častmi, s katerimi sprejemajo zemeljske kralje, tiste, ki imajo oblast, nadvlado. Vstopa zato, da bo prebičan, zasramovan, razžaljen, kakor to naznanja Izaija v prvem berilu (prim. Iz 50,6), vstopa, da bo prejel trnovo krono, palico, škrlatni plašč. Njegovemu kraljevanju se bodo posmehovali, vstopa, da se bo z lesom obložen povzpel na Kalvarijo. In tu je druga beseda: križ. Jezus vstopa v Jeruzalem, da bo umrl na križu. In ravno tu zasveti biti kralj po Božje. Njegov kraljevski prestol je les križa. Mislim na to, kar je rekel Benedikt XVI. kardinalom: ‘Vi ste princi, toda križanega kralja’ To je Jezusov prestol’. Jezus sprejme nase … Zakaj križ? Zato, ker Jezus sprejme nase zlo, umazanijo, greh sveta, tudi naš greh in ga umije, umije ga s svojo krvjo, z usmiljenjem, z Božjo ljubeznijo. Zazrimo se naokoli: koliko ran povzroči zlo človeštvu: vojne, nasilja, ekonomski spori, ki prizadenejo najslabotnejšega, nadalje hlepenje po denarju, ki ga nihče ne more vzeti s seboj. (Moja babica je nam otrokom govorila; potni prt nima žepov.) Ljubezen do denarja, oblast, korupcija, ločitve, zločini proti človeškemu življenju, proti stvarstvu. In tudi, vsak to dobro ve in pozna, naši osebni grehi, pomankanje ljubezni, spoštovanja do Boga, do bližnjega ter do vsega stvarstva. Jezus na križu čuti vso težo zla, ki ga premaga z močjo Božje ljubezni, ga premaga s svojim vstajenjem. To je dobro, ki nam ga je Jezus vsem nam storil na prestolu križa. Kristusov križ objet z ljubeznijo ne vodi v žalost, temveč v veselje, v veselje, da smo zveličani, ter da storimo vsaj malo od tega, kar je On storil na dan svoje smrti.
Potem ko je sveti oče razložil dve besedi veselje, križ, je prišel do tretje besede: »Danes so na tem trgu številni mladi, saj je cvetna nedelja že 28. let svetovni dan mladih! Poglejte, tretja beseda: mladi. Dragi mladi, videl sem vas v procesiji, ko ste prihajali in si predstavljam si, kako praznujete okoli Jezusa, mahate z oljčnimi vejami. Predstavljam si, kako kličete njegovo ime in izražate vaše veselje, da ste z njim! Pri praznovanju vere prispevate pomemben delež. Prinašate veselje vere ter nam pravite, da moramo živeti vero z mladostnim srcem, vedno, z mladostnim srcem tudi pri sedemdesetih, pri osemdesetih. Mladostno srce! S Kristusom se srce nikoli ne postara! Toda vsi vemo in tudi vi dobro veste, da je Kralj, za katerim hodimo in ki nas spremlja, nekaj zelo posebnega: je Kralj, ki ljubi vse do križa ter nas uči služiti in ljubiti. Vi se ne sramujete njegovega Križa! Še več, objemate ga, saj ste razumeli, da je v darovanju samega sebe in ko gremo iz sebe, resnično veselje in da je Bog z ljubeznijo premagal zlo. Vi nosite romarski Križ po vseh celinah, po cestah sveta! Nosite ga, saj s tem odgovarjate na Jezusovo povabilo: „Pojdite in naredite vse narode za moje učence“ (prim. Mt 28, 19), ki je tudi tema letošnjega dneva mladih. Nosite ga, da vsem porečete, kako je Jezus na križu porušil zid sovraštva, ki ločuje ljudi, ljudstva in je prinesel spravo in mir. Dragi prijatelji, tudi jaz bom od danes z vami stopil na pot, po poti blaženega Janeza Pavla II. in Benedikta XVI. Še malo in bo tu naslednji del tega velikega romanja Križa. Z veseljem se oziram na julij v Riu de Janeiru. Dobimo se v tem velikem brazilskem mestu. Dobro se pripravite, predvsem se v vaših skupnostih duhovno pripravite, da bo to srečanje znamenje vere za ves svet. Mladi morajo reči svetu, dobro je hoditi za Jezusom, dobro je iti z Jezusom, Jezusovo sporočilo je dobro, dobro je iti ven iz samega sebe, iz obrobja sveta ter bivanja, da prinašamo Jezusa!
Tri besede: veselje, križ, mladi.
Prosimo Devico Marijo za priprošnjo. Ona nas uči veselja v srečanju z Kristusom, ljubezni, s katero moramo gledati pod križem, navdušenosti mladostnega srca s katerim hoditi skozi ta veliki teden in skozi vse naše življenje. Tako naj bo!«
Ob zaključku svete maše je sveti oče pred molitvijo Angelovega češčenja nagovoril zbrane z besedami: »Na koncu tega bogoslužja prosimo za priprošnjo Devico Marijo, da nas spremlja skozi veliki teden. Ona, ki je z vero šla za svojim Sinom vse do Kalvarije, naj nam pomaga hoditi za Njim ter z vedrino in ljubeznijo nositi njegov križ, da pridemo do velikonočnega veselja. Žalostna Devica, podpiraj še posebej tiste, ki preživljajo težke trenutke. Spomnimo se oseb, ki so okužene s tuberkolozo, saj je ravno danes svetovni dan proti tej bolezni. Mariji pa še posebej izročam vas, dragi mladi, kakor tudi vašo pot proti Riu de Janeiru. Julija v Riu. Duhovno pripravite vaše srce. ‘Buon cammino a tutti!’ Vsem srečno pot !« Te zadnje besede je sveti oče izgovoril še v šestih jezikih: »Bonne route à tous! May all of you have a good journey! Ich wünsche euch allen alles Gute auf eurem Weg! Buen camino a todos! Um bom caminho a todos! Dobrej drogi wszystkim!«
Objavljeno 25. 03. 2013