Odgovori na novinarska vprašanja novinarke Brigite Potočnik, POP TV

1. Kako komentirate dejstvo, da postopki vračanja zahtevanega premoženja na Gorenjskem trajajo že 31 let?

Noben upravni postopek ne bi smel trajati 31 let, še posebej ne denacionalizacijski postopki, ki naj bi bili namenjeni popravi krivic in vračilu krivično odvzetega premoženja.

Po oceni Nadškofije Ljubljana gre v primeru več kot 30 let trajajočega postopka za očitno kršitev pravice do odločanja brez nepotrebnega odlašanja. Medtem ko zaradi dolgotrajnosti postopkov Nadškofiji Ljubljana nastaja predvsem premoženjska škoda, tako dolgotrajni postopki fizičnim osebam povzročajo celovito in nepopravljivo škodo.

Potrebno se je zavedati, da naš denacionalizacijski postopek ni edini nezaključen. Še vedno je nekaj denacionalizacijskih postopkov, kjer je predmet vračanja premoženje fizičnim osebam. Namesto, da bi bilo premoženje vrnjeno bivšim lastnikom, ki so vložili zahteve za denacionalizacijo pred tremi desetletji, danes na zaključke teh postopkov čakajo že njihovi odrasli vnuki.

2. Ali ste se pripravljeni odpovedati vrnitvi v naravi v primeru slapa Savica, priobalnega pasu Bohinjskega jezera, dela Sedmerih jezer…?

Upravičenec dejansko nima možnosti izbire med vračilom v naravi in odškodnino. Zakonodajalec je izrecno določil vračilo podržavljenih nepremičnin kot primarno obliko denacionalizacije.

V zvezi s slapom Savica, dolino Sedmerih jezer oziroma v zvezi z vsemi nepremičninami, ki se nahajajo v ožjem območju Triglavskega narodnega parka, smo Republiki Sloveniji že pred leti predlagali sklenitev dogovora, da se nepremičnine vrne Nadškofiji Ljubljana samo v last, sicer pa se jih neodplačno prepusti v uporabo in upravljanje Republiki Sloveniji, in sicer vse dokler obstaja Triglavski narodni park. V primeru sklenitve takšne poravnave bi se Nadškofija Ljubljana odpovedala tudi nadomestilu za nemožnost uporabe teh nepremičnin. Poravnalni predlog je bil zavrnjen brez kakršnekoli vsebinske obrazložitve.

V zvezi s priobalnim pasom Bohinjskega jezera je potrebno vedeti, da je bila večina priobalnega pasu Bohinjskega jezera vrnjena v denacionalizacijskih postopkih fizičnim osebam, in sicer že pred skoraj dvema desetletjema. Del priobalnega pasu je, oziroma je bil, celo v lasti žene bivšega župana Občine Bohinj. O vrnitvi teh nepremičnin je odločal isti upravni organ na podlagi istih predpisov. Zdi se, da upravni organ  Nadškofijo Ljubljana kot denacionalizacijskega upravičenca obravnava drugače od ostalih.

3. Sprva je bilo veliko kritik na račun tega, da bodo po vaši vrnitvi zemljišč, npr. v Bohinju, ta nedostopna za ljudi. Kako ste odgovorili na te strahove?

Strahovi glede nedostopnosti nepremičnin, ki so vrnjene Nadškofiji Ljubljana, so bili vedno neutemeljeni. Zanimivo bi bilo preveriti, kdo jih je takrat širil in kakšen je bil njegov dejanski interes. Nadškofija Ljubljana kot lastnik nepremičnin spoštuje predpise, pri čemer se je zavestno odločila, da ohrani tudi večino razmerij z nekdanjimi uporabniki. Da je temu tako, je enostavno mogoče preveriti na terenu, najlažje pri posamezni lokalni skupnosti, s katerimi Nadškofije Ljubljana zgledno sodeluje, ali pa neposredno pri dejanskih uporabnih nepremičnin.

4. Ali trenutno zahtevate odškodnine zaradi počasnega vračila nepremičnin? Ali vam je država že v celoti izplačala že dosojeno odškodnino in koliko?

Odškodnine zaradi očitne kršitve pravice do odločanja brez nepotrebnega odlašanja zaenkrat Nadškofiji Ljubljana še ne uveljavlja, čeprav je 31 let trajajoč upravni postopek zagotovo primerna podlaga. So pa še v teku nekateri postopki zaradi plačila nadomestila zaradi nemožnosti uporabe denacionaliziranih nepremičnin.

Iskreno smo prepričani, da bi bilo z nekaj dobre volje možno zadevo glede preostanka denacionalizacije sporazumno urediti ter pri tem upoštevati tako interes Nadškofije Ljubljana, da dobi vrnjeno krivično odvzeto premoženje, kot tudi morebitni interes države, da se ohrani dosedanja namembnost nepremičnin.

V primeru sklenitve dogovora bi se Nadškofiji Ljubljana verjetno lahko odpovedala tudi odškodnini zaradi kršitve pravice do odločanja brez nepotrebnega odlašanja in popustila pri uveljavljanju nadomestila zaradi nemožnosti uporabe denacionaliziranih nepremičnin.

5. Ali ima Nadškofija Ljubljana poleg primerov na Gorenjskem odprt še kakšen drug denacionalizacijski postopek?

Poteka tudi denacionalizacijski postopek vračanja podržavljenih nepremičnin na območju Upravne enote Mozirje, vendar se večina nepremičnin, o katerih še ni bilo odločeno, nahaja na območju Upravne enote Radovljica.

6. Ker bi radi povedali, kakšen gospodar je Nadškofija Ljubljana na Bledu in v Bohinju, kako sodelujete z lokalno skupnostjo, najemniki?

Nadškofija Ljubljana je dober gospodar, kar je mogoče preveriti tudi na terenu. Razlog je v temu, ker z nepremičninami gospodarimo na zelo dolgi rok in nismo zavezani k hitrim zaslužkom.

Sodelovanje z lokalno skupnostjo je praviloma dobro, še posebej se trudimo poiskati rešitve, ki upoštevajo tako interese Nadškofije Ljubljana kot lokalne skupnosti.

Sodelovanje z najemniki se razlikuje od najemnika do najemnika. Vseeno lahko posebej poudarimo, da je večina najemnih razmerij ohranjena, samo sodelovanje s posameznimi najemniki pa celo bistveno razširjeno.

Pomembno je, da Nadškofija Ljubljana pri oddaji nepremičnin v najem ne zasleduje nujno maksimalnega ekonomskega učinka, temveč praviloma daje prednost lokalnemu prebivalstvu oziroma lokalnim podjetjem, vse z namenom ohranjanja in razvoja posamezne lokalne skupnosti.

 

Tiskovni urad Nadškofije Ljubljana