Zahvaljujem se vsem vernikom, ki se zavedajo, kako dragoceno je naše srečevanje pri maši in drugih obredih. Brez te bližine je naše krščanstvo podhranjeno, do neke mere invalidno. Ker veste, da Cerkev živi v občestvu, ste sprejeli tudi nošenje maske. Potolažen sem in pomirjen, ko pridem v različne skupnosti in vidim, da ljudje praktično sto odstotno upoštevate navodila zdravstvene stroke in politike.

Mesec rožnega venca je pred nami. Upajmo, da se bodo jagode vrtele med prsti, da bodo časi preizkušnje poskrbeli, da se bo tej lepi molitvi, pridružil še kdo.

Nedelja svetniških kandidatov nas je danes zbrala v cerkvi Svete Trojice, v kateri je dolgo časa maševal in zlasti spovedoval Božji služabnik prof. Anton Strle. Ob njem bomo prosili za srečen potek postopka za beatifikacijo še za škofa Antona Vovka, škofa Friderika Baraga, škofa Janeza Frančiška Gnidovca in duhovnika Andreja Majcna. Več nam bodo o poteku postopkov povedali postulatorji in vicepostulatorji na koncu te svete maše.

Ko se zahvaljujem organizatorjem, bi se rad zahvalil tudi mladim, ki so pokazali, da znajo biti odgovorni, da znajo biti solidarni, da znajo skrbeti drug za drugega.

Zakaj se jih spominjamo? Najprej zaradi tega, ker vsak človek zasluži spomin. Vsak mora imeti mesto v srcu tistih, ki so živeli z njim in v srcih njihovih potomcev. Kajti vsak naslednji rod živi iz tega, kar mu je prejšnji rod zapustil v dediščino.

Šolsko leto smo začeli s previdnostjo in strahom, največkrat pa pri napovedi različnih dogodkov dodamo besedico “če”. Tudi mi jo dodajamo, razen pri praznikih, ki jih bomo tako ali drugače praznovali.

Novo šolsko leto. Nov začetek. A vendar drugačen, kot so bili vsi prej. Ne samo zaradi korone, ampak predvsem, ker so vsi šolarji in dijaki eno leto bližje odkritju svoje poti v življenju. Pomagajmo jim pri tem in Bog naj jih blagoslavlja.

Dragi bratje in sestre, dragi romarji, dragi Marijini častilci. Pri Kraljici miru na Kureščku smo se zbrali v hvaležnosti za zglede naših prednikov, obenem pa tudi v zaupni prošnji, da bi po njihovem zgledu tudi mi danes svoje odločitve zajemali iz Jezusovega evangelija in iz neomajnega zaupanja v Marijino priprošnjo in pomoč.

Na vabilo g. nadškofa Stanislava sem bil danes na Brezjah in skupaj z vami obhajal biserni jubilej svoje duhovniške službe. Po mnogih letih sem se torej vrnil na ta kraj mojega ljubljanskega škofovanja, na kraj mojih najbolj odmevnih pastirskih nastopov. Hvala, g. nadškof, za ta milostni dar.

Dragi bratje in sestre, kot hvaležni Marijini otroci in kot njeni vneti častilci smo se danes, na praznik njenega vnebovzetja zbrali pri Mariji Pomagaj na Brezjah, kamor že dobrih dvesto let romajo slovenski kristjani, da bi se zahvalili za Božjo pomoč, ki so je deležni po Mariji, in da bi po Mariji Pomagaj Očetu izročili svoje prošnje in potrebe vsakdanjega življenja.

V galeriji si lahko ogledate fotogalerijo škofovskega posvečenja msgr. dr. Mitje Leskovarja.

Evangeljski odlomek, ki smo ga slišali, je del govora na gori. Tistim, ki so poklicani, da uresničujejo blagre, Jezus razodene njihovo identiteto: biti sol zemlje, biti luč sveta, mesto na gori. Te besede veljajo vsem, ki hočejo biti Jezusovi učenci. Danes pa Gospod nagovarja Tebe osebno, dragi Mitja, bodi sol in luč.