Potem pa me prevzema velika hvaležnost, ker je Bog dal, da ti mladi ljudje, ki so bili posekani v prvih popkih njihovega genija, govorijo še po sto letih. Jasno in čisto. Brez dvoumnih besed, saj so iz Boga, ki je Resnica, živeli resnico. In postajali bogati. Prav ima pesnik Balantič: »Bogat sem, kakor tihi glas piščali.« Bogat, ker je dovolil, da je Mojster ustvarjal njegove melodije.

Zahvalna nedelja je tudi za vse nas priložnost, da se začnemo zahvaljevati. Papež Frančišek med tri pomembne besede kristjanovega življenja in življenja krščanske družine poleg besed prosim in oprosti uvršča tudi besedo hvala.

Bilo je ob obisku papeža sv. Janeza Pavla II. leta 1996 v Sloveniji. Pevski zbori, ki so prepevali ob papeževem srečanju z mladimi na letališču v Postojni, so se zbrali na Sveti Gori in vadili. Bili so povsod: v ladji, na koru, v stranskih ladjah … Prof. Trošt pa je bil v glavni ladji, nekaj metrov od stopnic, ki vodijo v prezbiterij. Občudoval sem ga. Prizor je bil kot vzet iz slikovite strani Stare zaveze. Celoten prostor je bil njegov. Nobenega pevca ni spregledal. Nihče ni bil prikrajšan za njegovo navdušenje, za glasbeni zanos, ki je žarel iz njega in pritegoval ljudi, da so v resnici dali vse od sebe.

Razdalja med Bogom in menoj je neizmerna, ravno tako med njegovo svetostjo in mojo grešnostjo. Bilo je tako, dokler Jezus Kristus ni postal eden izmed nas in nam bil enak v vsem, razen v grehu. On je odpravil razdaljo med Bogom in nami.

Dragi cerkveni glasbeniki, ko se ob današnjem jubileju orglarske šole zahvaljujemo za čudovita Božja dela, ki jih izvršuje po človeških otrocih, ko se zahvaljujem vsakemu izmed vas in po vas vsem tistim, ki skupaj z vami bogatijo bogoslužje in slavijo Boga, vas vabim, da se združimo v eno samo hvalnico, ki jo izraža vrstica iz Prve Kroniške knjige: Pojte mu, igrajte mu, premišljajte o vseh njegovih čudovitih delih« (1 Krn 16,9).

Da bi mogli v resnici hoditi skupaj in bi tako postajali vedno bolj ena sama Cerkev, eno samo Božje ljudstvo, je potrebno, da v središče postavimo poslušanje: poslušanje Božjega ljudstva, poslušanje pastirjev, poslušanje rimskega škofa.

Študijsko leto začenjamo v času, ki je močno zaznamoval človeštvo. Preizkušal je posameznike, preizkušal je družine, preizkušal je celotno družbo in posamezne skupnosti v družbi. Trdo je preizkušal tudi vse, ki sodelujete v študijskem procesu.

Da bi mogli v resnici hoditi skupaj in bi tako postajali vedno bolj ena sama Cerkev, eno samo Božje ljudstvo, je potrebno, da v središče postavimo poslušanje: poslušanje Božjega ljudstva, poslušanje pastirjev, poslušanje rimskega škofa.