Letos praznik Jezusovega vstajenja obhajamo še z večjim veseljem, ker našega praznovanja ne omejujejo ukrepi, ki so nas zaradi pandemije spremljali zadnji dve leti. Zato dovolimo Bogu, da nas v občestvu, kot brate in sestre v Kristusu, letos še posebej nagovori kot skupnost, kot tiste, ki jih je on poklical v Cerkev, da bi bili z njim, da bi poslušali njegovo besedo, da bi nas nasitil s svojim telesom in krvjo, in da bi nas potem poslal v ta preizkušeni in ranjeni svet, k bratom in sestram, k ljudem, ki trpijo, ki so osamljeni, ki se prepirajo in vojskujejo, k ljudem ki kričijo in protestirajo, tudi k ljudem, ki so bolni in umirajo, da bi jim prinesli sporočilo: pečat je zlomljen, kamen je odvaljen in grob je prazen. Kristus je vstal! Kristus živi! Vstali in živeli bomo tudi mi.

Da bi to zmogli, moramo sebe in drugega odkriti na obličju Vstalega Kristusa. On je luč, ki je premagala temo sveta. On je ljubezen, ki je odstranila kamen, ki je zapiral vhod v njegov grob, in kamne, ki zapirajo vse druge grobove. Iz njegovega vstajenja raste vera, ki pomeni življenje. V tej veri vsa naša pokopališča postanejo »Božje njive«, na katerih se tiho pripravlja žetev vstajenja.

Gospod Jezus, potrebujemo tvoje vstajenje. Potrebujemo ga bolj, kot puščava potrebuje vodo, bolj kot lačni potrebuje kruh, bolj kot noč potrebuje jutro.

V večeru velikega četrtka se spominjamo Jezusove postavitve evharistije in obenem tudi postavitve duhovniške službe. Pri tej večerni sveti maši nas zato preveva posebna hvaležnost, ker je Jezus izpolnil obljubo, ki jo je dal svojim učencem: »Ne bom vas zapustil sirot, prišel bom k vam. Še malo in svet me ne bo več videl, vi pa me boste videli, ker jaz živim in živeli boste tudi vi« (Jn 14,18-19). In zagotovil nam je, da bo z nami »vse dni do konca sveta« (Mt,28,20).

Dragi bratje duhovniki. Želim vam, da z Jezusom ne hodite samo do križa in groba. Hodite tudi z vstalim. Ob njem se naučite, da je včasih treba dolgo časa hoditi s človekom, da se mu odprejo oči in doživi spoznanje. Ob njem se naučite, da je potrebno potrpeti z dvomljivci in neverniki, jim pokazati rane in jim ponuditi srčno stran, preden padejo na kolena in izpovedo vero.

V velikem tednu Jezusovega trpljenja, smrti in vstajenja smo se zbrali v župnijski cerkvi sv. Jurija v Šenčurju, da bi Bogu izročili življenje in delo pokojnega prelata Vinka Prestorja, se zahvalili za darove, s katerimi ga je pripravil na duhovniško služenje v njegovi Cerkvi, in ga prosili usmiljenja, ki smo ga pred Bogom potrebni vsi, ki smo zaznamovani z Adamovo dediščino.

Opis kje bodo ljubljanski škofje obhajali velikonočne praznike.

S to sveto mašo se spominjamo druge obletnice njegove smrti. Priporočamo ga nebeškemu Očetu. V njegovi hiši je veliko bivališč in Jezus je obljubil, da bo prišel po nas in nas vzel k sebi, da bomo tudi mi tam, kjer je on (prim. Jn 14,2). Nad pokojnim nadškofom Uranom je Jezus svojo obljubo izpolnil pred dvema letoma, v jutru velike sobote. Ob tej uri običajno duhovniki in verniki prižigajo in blagoslavljajo ogenj, s katerim potem zakurijo v svojih domovih.

V torek, 12. aprila 2022, bo ob 15.30 pogrebna sveta maša in po njej pogreb.

Že 70 let pošiljate sporočila, s katerimi oznanjate Kristusov evangelij našemu času in spodbujate ljudi k zvestobi. Pomagate jim k spoznavanju družbenega nauka Katoliške cerkve in jih s konkretnimi zgledi iz življenja kažete, kako je ta nauk mogoče živeti v različnih življenjskih okoliščinah in v med različnimi ljudmi.

Dragi bratje in sestre, tudi našo molitev morajo spremljati dejanja. V tem trenutku predvsem dejanja iskrene solidarnosti s trpečimi. Zahvaljujem se vsem, ki se trudijo z različno obliko materialne pomoči priti naproti trpečim v Ukrajini in beguncem. Rodovitnost naše molitve pa se bo še bolj pokazala, če bomo znali – kdor ima seveda to možnost – begunce sprejeti tudi pod svojo streho.

Ob zahvali Bogu, za katerega sv. Jakob pravi, da od njega prihaja »vsak dober dar in vsako popolno darilo«, kajti vse to »prihaja od zgoraj, od Očeta luči, pri katerem ni spremembe ne sence menjave« (Jak 1,17) se iskreno zahvaljujem vsem, ki oblikujete organizirano dobrodelno dejavnost v naši nadškofiji in po naših župnijah.