Ob 490. letnici smrti dunajskega škofa Jurija Slatkonje bo v petek, 30. novembra 2012, ob 18. uri spominska maša v stolnici sv. Štefana na Dunaju. Somaševala bosta ljubljanski nadškof dr.Anton Stres, in dunajski pomožni škof dr. Helmut Krätzl. Pri maši bosta sodelovala Dekliški in Mladinski mešani zbor Zavoda sv. Stanislava v Ljubljani pod vodstvom gospoda Damijana Močnika in gospe Helene Fojkar Zupančič.
Jurij Slatkonja se je rodil 21. marca 1456 v Ljubljani, umrl pa 26. aprila 1522 na Dunaju. 1475 se je vpisal na Univerzo na Dunaju, na artistično fakulteto in jo 1477 končal kot baccalaureus. Leta 1495 je postal kaplan in kantor na dvoru cesarja Maksimilijana II., 1498 je postal pevski mojster dvornega pevskega zbora, leta 1513 glavni voditelj. Pod njegovim vodstvom je zbor zaslovel, velja tudi za ustanovitelja zbora Dunajskih dečkov. Od leta 1506 je bil administrator škofije v Pičnu. 1. marca leta 1513 ga je cesar imenoval za dunajskega škofa, 12. avgusta ga je potrdil papež in ga istočasno razrešil škofije Pičen. Posvečen je bil 13. novembra 1513 v stolnici sv. Štefana. To je bilo prvo škofovsko posvečenje v tej cerkvi.
Dunajska škofija je bila ustanovljena leta 1469, slovesna promulgacija pa je bila zaradi nasprotovanja passavskih škofov šele leta 1480. Dunajska škofija je bila majhna, saj je obsegala le mesto in področje do Mödlinga (ca.15 km). Obsegala je tri mestne župnije in 14 podeželskih. Prvič se je povečala leta 1729, bistveno pa v času regulacije škofijskih meja pod cesarjem Jožefom II. v letih 1784-1785.
S službami je bil Jurij Slatkonja ves čas tesno povezan s slovenskim prostorom: imel je več nadarbin cesarskega patronata: župnijo Dobrnič, proštijo v Novem mestu, župnijo Št. Rupert, ljubljansko proštijo, župnijo Žužemberk, škofijo Pičen, župnijo sv. Peter v Ložu in župnijo v Moravčah. Večino teh nadarbin je obdržal tudi kot dunajski škof.
Od leta 2000 podeljuje nadškofija Dunaj nagrado škofa Slatkonje (Bischof-Slatkonia-Preis) za novo liturgično glasbo.
Objavljeno 23. 11. 2012