Župnija Marijinega vnebovzetja na Dobrovi pri Ljubljani se je na binkoštno nedeljo, 8. junija, poklonila spominu svojega velikega rojaka kardinala dr. Alojzija Ambrožiča. Ob 16. uri je bila v župnijski in božjepotni cerkvi maša, ki jo je ob somaševanju duhovnikov daroval kardinal dr. Franc Rode, nato pa pri župnišču odkritje doprsnega kipa dr. Alojzija Ambrožiča, delo akademskega kiparja Mirsada Begića.
Dr. Alojzij Ambrožič se je rodil 27. januarja 1930 v vasi Gabrje pri Dobrovi in bil še istega dne krščen v domači župnijski cerkvi. Zaradi komunističnih groženj se je družina s sedmimi otroki maja 1945 umaknila na Koroško. Septembra 1948 so se iz Avstrije izselili v Kanado, ki je postala njihova druga domovina. Tam je Alojzij vstopil v bogoslovno semenišče in bil leta 1955 v Torontu posvečen v duhovnika. Po dveh letih kaplanske službe je leta 1957 odšel študirat v Rim. Po končanem licenciatu iz bibličnih ved je leta 1960 postal profesor Svetega pisma. V letih 1967 do 1970 je študiral v Würzburgu in tam doktoriral. Po vrnitvi je predaval Sveto pismo, bil dekan semenišča sv. Avguština v Torontu in deloval v številnih škofijskih službah. Marca 1976 ga je papež Pavel VI. imenoval za pomožnega škofa v Torontu. 22. maja 1986 je postal nadškof pomočnik. 17. marca 1990 pa je postal torontski nadškof metropolit. Papež Janez Pavel II. ga je 18. januarja 1998 imenoval v kardinalski zbor. Leta 2002 je bil gostitelj svetovnega dneva mladih v Torontu. Leta 2005 je sodeloval je v konklavu, v katerem je bil izvoljen papež Benedikt XVI. 16. decembra 2006 se je zaradi starosti in bolezni odpovedal škofiji. 26. avgusta 2011 je umrl v Scarboroughu v Torontu. Pokopali so ga 31. avgusta 2011.
Kardinal Alojzij Ambrožič je bil vedno ponosen, da je Slovenec. Bil je hvaležen novi domovini Kanadi, da ga je sprejela. Podprl je slovensko osamosvojitev in v tem odločilno vplival tudi na severnoameriške škofe in politike. Vedno je rad prihajal domov. Posebej slovesno smo ga pozdravili ob njegovem imenovanju za kardinala oktobra 1998 in ob njegovi zlati maši leta 2005.
Doprsni kip kardinala Alojzija Ambrožiča je postavila župnija Dobrova z namenom, da bo Dobrovčane in vse romarje k cerkvi Marije vnebovzete, kamor je rad romal tudi kardinal, spominjal na velikega sina slovenskega naroda. Obenem pa je tudi priznanje Kanadi. Ta je po vojni sprejela številne slovenske rojake, ki so zaradi komunizma morali zapustiti Slovenijo. Kanada jim je omogočila, da so zaživeli v svobodi. Tudi zaradi njih se je Slovenija lahko rešila totalitarnega bremena in se osamosvojila.
Besedilo: g. Alojzij Golob, župnik na Dobrovi.
Foto: Tatjana Splichal
Objavljeno 09. 06. 2014