Izšla je poslanica papeža Frančiška za letošnji postni čas z naslovom Postal je ubog, da bi mi obogateli po njegovem uboštvu.
Razlog je božja ljubezen
Papež Frančišek v poslanici izhaja iz besed apostola Pavla Korinčanom: »Saj vendar poznate milost našega Gospoda Jezusa Kristusa! Bogat je bil, pa je zaradi vas postal ubog, da bi vi obogateli po njegovem uboštvu« (2 Kor 8,9). Pavlove besede nam danes govorijo, da se Bog ne razodeva preko moči in bogastva tega sveta, ampak preko slabotnosti in uboštva. Kristus, Božji Sin, je postal ubog, prišel je med nas in nam postal enak. »To je velika skrivnost Božjega učlovečenja,« piše papež. »Razlog za vse to je božja ljubezen, ki je milost, velikodušnost, želja po bližini in ki se ne obotavlja, da bi se darovala in žrtvovala za ljubljena bitja.« Ljubezen pomeni deliti z ljubljenim celotno usodo. Ljubezen nas naredi bližnje, ustvarja enakost, podira zidove in razdalje. In Bog je to naredil za nas.
Kristusovo uboštvo je največje bogastvo
Cilj tega, da je Jezus postal ubog, pa ni uboštvo samo po sebi, nadaljuje papež v poslanici, ampak je to, »da bi vi obogateli po njegovem uboštvu«. »To je Božja logika, logika ljubezni, logika učlovečenja in križa.« Uboštvo, s katerim nas Jezus osvobaja in bogati, je njegov način, kako nas ljubi in nam je blizu. To, kar nam daje resnično svobodo, zveličanje in srečo, je njegova ljubezen sočutja, nežnosti in delitve z nami. Jezusovo uboštvo, ki nas bogati, je to, da je postal meso, da je nase vzel naše slabosti in grehe ter nam spregovoril o neskončnem Božjem usmiljenju. »Kristusovo uboštvo je največje bogastvo,« poudarja papež. »Jezus je bogat s svojim brezmejnim zaupanjem v Boga Očeta, z izročitvijo njemu v vsakem trenutku, tako da vedno išče samo njegovo voljo in slavo. Jezusovo bogastvo je to, da je Sin.« In kadar nas Jezus vabi, da sprejmemo nase njegov »prijeten jarem«, nas vabi, da se obogatimo s tem »bogatim uboštvom« in »ubogim bogastvom«, da z njim delimo njegovega Duha sinovstva in bratstva, postanemo sinovi v Sinu, bratje v bratu prvorojencu.
Naše pričevanje
V nadaljevanju postne poslanice papež Frančišek preide na vprašanje našega pričevanja. Tudi danes Bog rešuje človeka in svet po uboštvu Kristusa, ki postaja ubog v zakramentih, Besedi in Cerkvi, ki je ljudstvo ubogih. »Božje bogastvo ne more priti po našem bogastvu, ampak vedno in samo po našem uboštvu, osebnem in skupnem.« V posnemanju našega Učitelja, smo kristjani poklicani, da vidimo revščino bratov in sester, se je dotaknemo, jo vzamemo nase in konkretno delamo, da bi jo omilili. Revščina ni enako kot uboštvo: revščina je uboštvo brez zaupanja, solidarnosti in upanja, poudari Frančišek in nakaže tri vrste revščine: materialna, moralna in duhovna.
Materialna, moralna in duhovna revščina
Cerkev v primeru materialne revščine gre naproti ljudem v stiski in ozdravlja rane, ki kazijo obraz človeštva. »V revnih in zadnjih vidimo Kristusovo obličje. S tem, ko ljubimo in pomagamo revnim, ljubimo in služimo Kristusu.« Glede moralne revščine, ki pomeni postati sužnji slabega nagnjenja in greha, papež med drugim našteva različne vrste odvisnosti, izgubo življenjskega smisla, nepravične družbene razmere. Dodaja, da je vedno povezana z duhovno revščino, do katere pride takrat, ko se oddaljimo od Boga in zavrnemo njegovo ljubezen. Če mislimo, da ne potrebujemo Boga, ki nas po Kristusu drži za roko, da smo dovolj sami sebi, se napotimo po poti, ki vodi v polom. »Bog je edini, ki zares rešuje in osvobaja.« Pravi protistrup duhovne revščine je evangelij, poudari papež. Kristjan je poklican, da v vsako okolje ponese osvobajajoče oznanilo, da obstaja odpuščanje za storjeno zlo, da je Bog večji od vsakega našega greha in nas zastonj in vedno ljubi ter da smo bili ustvarjeni za občestvo in večno življenje. »Gospod nas vabi, da smo veseli oznanjevalci tega sporočila usmiljenja in upanja!«
»Ne zaupam dajanju miloščine, ki nič ne stane in ne boli«
Papež Frančišek ob koncu poslanice še zapiše, da Cerkev v postnem času osebam, ki živijo v materialni, moralni in duhovni revščini, pričuje o evangeljskem sporočilu, ki je povzeto v »oznanilu ljubezni usmiljenega Očeta, pripravljenega v Kristusu objeti vsako osebo«. Postni čas je čas, primeren za izničenje. Prav bo, da se vprašamo, katerih reči se lahko odpovemo, da bi pomagali obogatiti druge s svojim uboštvom. Ne pozabimo, da pravo uboštvo boli: izničenje brez razsežnosti pokore ne bi veljalo, zapiše papež in doda, da ne zaupa »dajanju miloščine, ki nič ne stane in ne boli«.
Objavljeno 17. 02. 2014