VATIKAN (nedelja, 16. december 2012, RV) – Papež Benedikt XVI. je na današnjo 3. adventno nedeljo pred molitvijo Angelovega češčenja, potem ko se je vrnil s pastoralnega obiska rimske župnije sv. Patrika na Prenestinu, predstavil lik sv. Janeza Krstnika, njegovo povabilo k spreobrnjenju ter njegove odgovore na konkretna vpašanja tistih, ki so ga vprašali, kaj morajo storiti. Sveti oče je po nagovoru in blagoslovu najprej spregovoril o evropskem srečanju mladih, ki bo na pobudo taizejske skupnosti potekalo v Rimu od 28. decembra do 2. januarja. Dejal je: »Zahvaljujem se družinam, ki ste s tradizionalno rimsko gostoljubnostjo pripravljene gostiti te mlade. Ker pa je, Bogu hvala, več povpraševanja kot je bilo za pričakovati, ponovno izrekam poziv, že izrečen po župnijah, da bi še tudi druge družine in sicer z veliko preprostostjo, omogočile to lepo izkušnjo krščanskega prijateljstva«.
Po pozdravih v različnih jezikih je sveti oče blagoslovil Jezuščke, ki jih bo v prihodnjih dneh več tisoč otrok in mladih danes zbranih na trgu sv. Petra, poneslo v rimske šole, župnije, oratorije ter jih pred božičem položilo v jaslice.
Sveti oče je v nagovoru pred molitvijo dejal: »Evangelij današnje tretje adventne nedelje nam ponovno predstavlja lik Janeza Krstnika in ga opisuje, medtem ko govori ljudem, ki so prišli k njemu do reke Jordan, da bi se dali krstiti. Ker je Janez z ostrimi besedami pozival vse, naj se pripravijo na Mesijev prihod, so ga nekateri vprašali: ‘Kaj naj torej storimo?’ (Lk 3,10.12.14). Ti pogovori so zelo zanimivi in hkrati zelo aktualni.
Prvi odgovor je namenjen vsem. Krstnik pravi: ‘Kdor ima dve suknji, naj ju deli s tistim, ki nima nobene, in kdor ima živež, naj stori enako’ (v. 11). Tukaj lahko vidimo merilo za pravičnost, ki jo poživlja karitativna ljubezen. Pravičnost zahteva odpravo neravnovesja med tem, kar ima kdo več in tem, kar manjka nekomu tisto potrebno. Karitativna ljubezen nas spodbuja, da smo pozorni do drugega in gremo naproti tistemu, ki je v potrebi, ne da bi iskali opravičila za ohranitev lastnih interesov. Pravičnost in karitativna ljubezen si ne nasprotujeta. Obe sta potrebni in se morata dopoljnevati. ‘Karitativna ljubezen bo vedno potrebna, tudi v najbolj pravični družbi’, kajti, ‘vedno bodo tudi primeri gmotnega pomanjkanja, v katerih je potrebna pomoč v smislu dejavne ljubezni do bližnjega’ (Okrožnica: Bog je ljubezen, 28).
Drugi odgovor je namenjen nekaterim ‘cestninarjem’, oziroma pobiralcem davkov za Rimljane. Že zaradi tega so cestninarje zaničevali, predvsem pa zato, ker so izkoriščali svoj položaj tako, da so kradli. Krstnik jim ne pravi, da morajo spremeniti poklic, marveč naj ne zahtevajo nič več, kot je predpisano (prim. v. 13). Prerok v Božjem imenu ne zahteva izrednih dejanj, temveč predvsem pošteno izvrševanje svoje dolžnosti. Prvi korak proti večnemu življenju je vedno izpolnjevanje zapovedi. V tem primeru je to sedma zapoved: ‘Ne kradi’ (prim. 2Mz 20,15).
Tretji odgovor je namenjen vojakom, še enemu sloju, ki ima neke vrste oblast in jo skuša zlorabiti. Vojakom Janez pravi: ‘Ne izsiljujte nikogar in nikogar ne goljufajte, ampak naj vam bo dovolj vaša plača’ (v. 14). Tudi pri njih se spreobrnjenje začene s poštenostjo ter spoštovanjem drugih. To navodilo velja za vse, še posebej za tiste, ki imajo večjo odgovornost.
Ko v celoti premislimo te pogovore, nas nagovori konkretnost Janezovih besed. Ker nas bo Bog torej sodil po naših delih, je potrebno prav v našem obnašanju pokazati, da izpolnjujemo njegovo voljo. In ravno zato so Krstnikova navodila vedno aktualna. Tudi v našem tako zapletenem svetu bi bilo veliko bolje, če bi vsakdo izpolnjeval ta pravila obnašanja. Prosimo torej Gospoda na priprošnjo Svete Marije, da nam pomaga pripraviti se na Božič, tako, da bomo obrodili dobre sadove spreobrnjenja (prim. Lk 3,8).
Objavljeno 17. 12. 2012