Danes, 29. decembra 2014, ob 12. uri v galeriji Družina sta ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore OFM ter urednik zbirke Cerkveni dokumenti dr. Rafko Valenči predstavila papeževo poslanico ob 48. svetovnem dnevu miru, ki nosi naslov Ne več sužnji, ampak bratje.

Rafko Valenčič je orisal zgodovino poslanice, ki jo je začel Pavel VI, da bi tako pripomogel k miru v ljudeh, državah in med državami. Poslanica oznanja katoliški družbeni nauk, kar po njegovih besedah ni vmešavanje v politiko, temveč ima Cerkev dolžnost govoriti o pravičnosti in meddržavnih odnosih. Frančišku je tematika suženjstva blizu, saj je že večkrat opozoril na migrante, ki prihajajo v Evropo, da bi si našli zatočišče. Na Lampedusi jih je tudi obiskal. Po mnenju Rafka Valenčiča se je suženjstvo spremenilo od suženjstva dela do suženjstva odnosov, kar se kaže v tudi družini in pri izkoriščanju drug drugega. »Vsak človek je vreden spoštovanja, ker ima dostojanstvo človeka, ker je ustvarjen kot razumno in svobodno bitje in če ga mi ne spoštujemo, dejansko ne spoštujemo niti sebe,« saj »če odkrivamo dostojanstvo božjega otroka v sebi, ga potem odkrivamo tudi v drugem, pa naj bo otrok ali ženska ali migrant ali delavec«. Vsak pa lahko pripomore tudi k zmanjšanju suženjstva tako, da se vključi v civilne pobude, ki se zavzemajo za človeka dostojno življenje.

Ljubljanski nadškof je poudaril, naj to ne bo le dokument, o katerem sicer pišemo in širimo njegovo besedo, temveč naj ga sprejmemo v svoje življenje. Besede iz poslanice nas morajo nagovoriti, nas dotakniti na osebni ravni v družbenih odločitvah. S poslanico bomo lahko skupaj preučevali, kakšno je stanje pri nas, predvsem glede človekovih pravic, dostojanstva in spoštovanja, v našem političnem, gospodarskem in kulturnem prostoru. »Koliko je morda oblik ali senc suženjstva v našem okolju?« se je vprašal nadškof Stanislav Zore Sence suženjstva, kot se je izrazil, so vidne že, ko se sprehajamo po ulici in naletimo na berače. To so morda sodobni sužnji, ki so prisiljeni v prosjačenje, saj so jim odvzeli dokumente in človekovo dostojanstvo.

Oba sogovornika sta opozorila na etično ravnanje pri nakupovanju, kar omenja tudi papež Frančišek, ki pravi: »Nakup ni nikoli samo ekonomsko dejanje. Nakup je vedno tudi etično dejanje.« Z njim podpiramo razen oblike suženjstva, medtem ko pa nekateri prav z izkoriščanjem delavcem, med katerimi so žal tudi otroci, kujejo mastne dobičke. Pri nakupu se ne sprašujemo, ali je delavec, ki je izdelek naredil, prejel človeka vredno plačilo ali ne. Besede iz poslanice lahko pretočimo v življenje s pisanjem o njih, kar počnemo novinarji, in oznanjevanjem Cerkve.

Ob koncu je še ljubljanski nadškof in metropolit povedal, kako bo preživel silvestrski dan: pokadil bo dom, to je prostore ljubljanske nadškofije, molil in se srečal z brezdomci v Centru dobrote. Nato pa je vsem zaželel srečno novo leto ter da bi vsak Slovenec svoje odločitve sprejel iz spoznanja dobrega zanj in za svoje bližnje, ne le zase. Izbirati moramo poti, ki so pravične in dobre do vseh, čeprav ne nujno najlažje. »Osrečujte druge!« je še dejal za konec ljubljanski nadškof.

Besedilo iz spletne strani Družina

Slika: Tatjana Splichal