TRG SV. PETRA (nedelja, 31. maj 2015, RV) – »Dragi bratje in sestre, dober dan! Lepo nedeljo! Danes obhajamo praznik Svete Trojice, ki nas spominja na skrivnost enega Boga v treh osebah, Očeta, Sina in Svetega Duha. Trojica je občestvo treh božjih oseb, ki so druga z drugo, druga za drugo in druga v drugi. To občestvo je življenje Boga, skrivnost ljubezni Živega Boga. Toda kdo nam je razodel to skrivnost? Jezus. On nam je govoril o Bogu kot Očetu, govoril nam je o Duhu in govoril nam je tudi o sebi kot Božjem Sinu. Tako nam je razodel to skrivnost. In potem ko je vstal in poslal učence evangelizirat ljudstva, jim je rekel, naj krščujejo »v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha« (Mt 28,19). Kristus zaupa to zapoved za vse čase Cerkvi, ki je to misijonarsko poslanstvo prejela od apostolov. Naslavlja pa jo tudi na vsakega od nas, ki smo v moči krsta postali del te njegove skupnosti.« Tako je papež Frančišek začel opoldanski nagovor na nedeljo Svete Trojice z okna apostolske palače na Trgu sv. Petra. Sveti oče je po molitvi Angelovega češčenja in blagoslovu spomnil na današnjo beatifikacijo v Franciji ter povabil na četrtkovo praznovanje Svetega Rešnjega Telesa in Krvi: »V četrtek bomo v Rimu obhajali tradicionalno procesijo Corpus Domini. Ob 19. uri bom na Trgu sv. Janeza Lateranskega obhajal sveto mašo, zatem pa bomo častili Najsvetejši Zakrament tako, da bomo šli peš do trga pred Sveto Marijo Veliko. Od sedaj naprej ste povabljeni, da se udeležite tega slovesnega javnega dejanja vere in ljubezni do evharističnega Jezusa, navzočega sredi svojega ljudstva. Preden zaključimo še enkrat na glas napravimo znamenje križa: V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha.«
Torej, današnje praznično bogoslužje, medtem ko nam daje zreti to čudovito skrivnost, iz katere prihajamo in proti kateri gremo, v nas tudi obnavlja poslanstvo živeti občestvo z Bogom in živeti občestvo med nami po tem trinitaričnem vzorcu. Poklicani smo da živimo, ne drug brez drugega, nad ali proti drugim, temveč drug z drugim, za druge in v drugih. To pomeni sprejeti in soglasno pričevati lepoto evangelija, živeti vzajemno ljubezen do drugih tako, da z njimi delimo veselje in trpljenje, se učimo prositi odpuščanje in odpuščati in ugotavljati pod vodstvom pastirjev vrednost različnih karizem. Če povzamem, zaupana nam je naloga graditve cerkvenih skupnosti, da bodo bedno bolj kot družina, sposobna odsevati sijaj Trojice in evangelizirati, ne samo s besedami, temveč tudi z močjo ljubezni Boga, ki prebiva v nas.
Trojica je, kot sem že omenil, poslednji cilj proti kateremu je usmerjeno naše zemeljsko romanje. Pot krščanskega življenja je pravzaprav v bistvu ‘trinitarična’ pot. Sveti Duh nas namreč vodi k polnemu spoznanju Kristusovih naukov in nas tudi spominja, kar nas je Jezus učil. Prav tako pa je Jezus prišel na svet, da bi po njem spoznali Očeta in bi nas vodil k Njemu ter spravil z Njim. V krščanskem življenju se vse giblje okoli trinitarične skrivnosti ter se tudi udejanja po tej brezmejni trinitarični skrivnosti. Skušajmo zato vedno vzdrževati visok nivo svojega življenja in imeti vedno v spominu za kakšen cilj ter za kakšno slavo obstajamo, delamo, se bojujemo, trpimo ter za kakšno izredno nagrado smo bili poklicani. Ta skrivnost objema vse naše življenje in ves naš krščanski obstoj. Na to se spomnimo vsakič, ko naredimo znamenje križa: V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Sedaj vas vabim, da vsi skupaj z močnim glasom napravimo to znamenje križa. Vsi skupaj: V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha.«
Na ta zadnji dan meseca maja, marijanskega meseca, se izročimo Devici Mariji. Ona, ki je bolj kakor katera koli stvaritev poznala, častila in ljubila skrivnost Svete Trojice, naj nas vodi za roko, nam pomaga razbirati v svetovnih dogodkih znamenja navzočnosti Boga, Očeta in Sina in Svetega Duha ter nam izprosi, da bomo z vsem srcem ljubili Gospoda Jezusa ter hodili v smeri gledanja Trojice, čudovitemu cilju h kateremu teži vse naše življenje. Prosimo jo tudi, naj pomaga Cerkvi, ki je skrivnost občestva, da bo vedno Cerkev, skupnost, gostoljubna skupnost, kjer bo lahko vsaka oseba, še posebej najrevnejša in najbolj odrinjena lahko našla gostoljubje ter se bo čutila hoteno in ljubljeno Božjo hčer.
Objavljeno 01. 06. 2015